Jedro

Rok za vložitev tožbe je v obravnavanem primeru začel teči 21. 11. 2013 in se je iztekel 20. 12. 2013. Ker je tožnik tožbo priporočeno na pošti oddal šele 27. 12. 2013, je tožba glede na prekluzivni tridesetdnevni rok vložena prepozno.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se nad dolžnikom A. d.o.o.(v nadaljevanju dolžnik) opravi davčna izvršba dolžnega zneska davčnih obveznosti v skupnem znesku 30.694,58 EUR. Odločila je, da se davčna izvršba opravi z rubežem dolžnikovih terjatev, ki jih ima do tožnika na podlagi navedene fakture, da se dolžniku prepoveduje razpolagati s terjatvijo do zarubljenega zneska, tožnici pa nalaga plačilo zarubljenega zneska dolga v navedeni višini na navedeni predhodni podračun.

Ministrstvo finance je kot drugostopenjski upravni organ z v uvodu navedeno odločbo zavrnilo tožnikov ugovor zoper izpodbijano odločbo.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo.

Tožba je prepozna.

V skladu s prvim odstavkom 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Po drugem odstavku 29. člena ZUS-1 se šteje, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto.

Na podlagi podatkov v upravnih spisih sodišče v zvezi z vročitvijo drugostopenjske odločbe, s katero je bil postopek končan, ugotavlja, da je bila vročitev tožniku opravljena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po tretjem odstavku citiranega člena v primeru, če se vročitev ne da opraviti osebno tistemu, kateremu je pošiljka namenjena, pusti vročevalec v predalčniku poslovnega prostora pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil ter se podpiše. V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP velja vročitev po tretjem odstavku istega člena za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku naslovnika.

Iz sporočila o prispelem pismu, ki se nahaja v upravnem spisu, je razvidno, da je bila 5. 11. 2013 poizkušana vročitev drugostopenjske odločbe tožniku. Ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, mu je bilo istega dne v predalčniku na naslovu, navedenem v registru (...), puščeno obvestilo o prispelem pismu. Na obvestilu je bil tožnik opozorjen, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki začne teči od 6. 11. 2013. Iz obvestila je tudi razvidno, da je bil tožnik izrecno opozorjena na posledice, da se v primeru, če pisma ne bo prevzel v 15 dnevnem roku, po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Ker tožnik pisanja ni dvignil v postavljenem roku, mu je bilo to puščeno v hišnem predalčniku.

V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP se torej šteje, da v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. V obravnavanem primeru se je rok za dvig pošiljke iztekel s pretekom zadnjega, petnajstega dneva za dvig pošiljke, to je bilo 20. 11. 2013. Glede štetja rokov ZUP v drugem odstavku 100. člena določa, da se v primeru, če je rok določen po dnevih, ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Rok za vložitev tožbe je v obravnavanem primeru tako začel teči 21. 11. 2013 in se je iztekel 20. 12. 2013. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno na pošti oddal šele 27. 12. 2013, zato je tožba glede na navedeni prekluzivni tridesetdnevni rok vložena prepozno. Glede na navedeno je sodišče tožnikovo tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.