Jedro

Pravno zmotno je dolžnikovo stališče, da ni bilo podlage za vročanje sodnih pošiljk po elektronski poti, ker sam ni sporočil sodišču soglasja za tovrstno vročanje. Določba četrtega odstavka 132. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot pogoja za elektronsko vročanje ne zahteva izrecnega vnaprejšnjega dolžnikovega soglasja v vsakem konkretnem sodnem postopku. Nasprotno, takšno vročanje zakon izrecno dopušča v primeru, če sodišče na podlagi razpoložljivih podatkov o stranki lahko zanesljivo ugotovi, da ima ista stranka v informacijskem sistemu sodstva že registriran svoj varni elektronski predal ali naslov za vročanje po varni elektronski poti, ter je stranki predhodno osebno vročilo pisno obvestilo, da ji bodo nadaljnja pisanja v konkretnem postopku vročana po varni elektronski poti. Navedeno velja vse do strankinega morebitnega sporočila sodišču, da s takim načinom vročanja ne soglaša. Drži sicer navedba sodišča prve stopnje, da sta vročilnica oziroma obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi javni listini in se zato domneva za resnično, kar iz njiju izhaja. Prav tako je sodišče pravilno ugotovilo, da dolžnik te domneve z golim zanikanjem neprejema sklepa o izvršbi z dne 3. 12. 2020 ni ovrgel. Vendar domneva iz 224. člena ZPP lahko velja le, če iz vročilnice oziroma obvestila sodišču o vročitvi izhaja, da je bilo določeno sodno pisanje stranki sploh vročeno. V obravnavani zadevi pa iz identičnih obvestil sodišču o vročitvi, pripetih sklepu o izvršbi z dne 3. 12. 2020 in k obvestilu dolžniku o vročanju nadaljnjih sodnih pisanj po varni elektronski poti z dne 4. 12. 2020, v delu, kjer je opredeljena vsebina sodne pošiljke, obvestilo o nadaljnjem elektronskem vročanju po četrtem odstavku 132. člena ZPP z dne 4. 12. 2020 ni navedeno. Izpodbijani sklep nima nobenih razlogov o tem, zakaj je sodišče prve stopnje kljub temu štelo, da je bilo dolžniku skupaj s sklepom o izvršbi z dne 3. 12. 2020 vročeno tudi navedeno obvestilo po četrtem odstavku 132. člena ZPP, oziroma na podlagi katere listine v spisu tako ugotavlja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep se v izpodbijani 2. točki izreka v delu glede predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 29. 4. 2021, razveljavi, in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijani 1. točki izreka in v ostalem izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu 2. točke izreka (to je glede predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi 3. 12. 2020), potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje z dne 15. 9. 2021 zavrnilo (1. točka izreka) in zavrnilo tudi predlog dolžnika z dne 15. 9.2021 za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 3. 12. 2020 ter sklepa o izvršbi z dne 29. 4. 2021 (2. točka izreka).

2. Dolžnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da se v izogib ponavljanju sklicuje na svoje navedbe v tem postopku do sedaj. Dodaja pa še, da je dejstvo, da družba A., d. o. o. ni prejela sklepa, za katerega je zaprosila za vrnitev v prejšnje stanje, in je torej zgolj formalistično stališče sodišča prve stopnje napačno in nezakonito. Dolžnik zato predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi oziroma razveljavi.

3. Upnik v zakonskem roku na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba delno ni utemeljena, delno pa je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6. Temeljna predpostavka za nastop pravnomočnosti sodne odločbe je njena pravilna vročitev strankam postopka (319. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če vročitev ni opravljena ali ni opravljena pravilno, je torej to razlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe (prim. drugi odstavek 42. člena ZIZ). Institut vrnitve v prejšnje stanje pa predpostavlja, da je bila vročitev opravljena pravilno in je do zamude pri procesnem dejanju prišlo iz razlogov v sferi stranke (prim. 116. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vse navedeno je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Dolžnik tako v pritožbi neutemeljeno očita, da gre za formalistično in nezakonito stališče sodišča prve stopnje, odločitev v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa je povsem pravilna in zakonita.

7. Višje sodišče soglaša tudi z odločitvijo o zavrnitvi predloga dolžnika z dne 15. 9. 2021 za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 3. 12. 2020 (2. točka izreka). Sklep o izvršbi je sodna odločba, zoper katero je dovoljeno posebno pravno sredstvo, zato ga je treba stranki vročiti osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V obravnavani zadevi je dolžnik pravna oseba – gospodarska družba. Če je treba vročiti pisanje iz prvega ali drugega odstavka 142. člena ZPP subjektom iz tretjega odstavka 139. člena tega zakona in vročitev po 133. členu tega zakona (torej vročitev kateri od fizičnih oseb, upravičenih za sprejem pisanja za pravno osebo) ni mogoča, se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena (šesti odstavek 142. člena ZPP). Navedene določbe urejajo t. i. fikcijo vročitve, pri kateri se naslovniku v predalčniku (oziroma na vratih) pusti obvestilo o prispeli sodni pošiljki, z opozorilom, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora naslovnik dvigniti. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v omenjenem obvestilu opozoriti. Po poteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz tega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika posebej opozoriti (četrti odstavek 142. člena ZPP).

8. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo, da je bil glede na obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi sklep o izvršbi z dne 3. 12. 2020 dolžniku, ki je pravna oseba, vročen po pošti na naslovu B., skladno s šestim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, in sicer s fikcijo vročitve dne 23. 12. 2020. Podatki spisa to ugotovitev potrjujejo in višje sodišče soglaša, da je dolžnik v vlogi z dne 15. 9. 2021 z golim zanikanjem prejema sklepa o izvršbi z dne 3. 12. 2020 ni ovrgel. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, sta namreč vročilnica oziroma obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi javni listini in potrjujeta resničnost tistega, kar se v njiju dokazuje. Izpodbiti ju je mogoče le z dovolj konkretnimi in z dokazno podprtimi trditvami o razlogih za njuno neverodostojnosti (224. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), temu bremenu pa dolžnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zadostil. Ničesar bolj konkretnega ne pove niti v pritožbi.

9. Drugače kot sklep o izvršbi z dne 3. 12. 2020, pa sklep o izvršbi z dne 29. 4. 2021 dolžniku ni bil vročan po navadni pošti, temveč na način iz četrtega odstavka 132. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, to je po varni elektronski poti.

10. Skladno s prvim odstavkom 132. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se pisanja vročajo po pošti, po varni elektronski poti, po delavcu sodišča, na sodišču ali na drug način, določen z zakonom. Po tretjem odstavku istega člena lahko stranka sodišču sporoči, da želi vročitev pisanj po varni elektronski poti v varen elektronski predal ali na naslov za vročanje po varni elektronski poti, registriran v informacijskem sistemu sodstva, katerega naslov navede v vlogi. Navedeni naslov je enakovreden naslovu prebivališča oziroma sedežu stranke. Če stranka pisanje vloži v elektronski obliki, se šteje, dokler ne sporoči drugače, da želi vročanje po varni elektronski poti. Po četrtem odstavku 132. člena ZPP (ta določba je bila sprejeta z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, ZPP-E, Ur. l. RS, 10/17) pa ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko sodišče stranki vroča pisanja po varni elektronski poti tudi v drugem postopku, če lahko na podlagi podatkov o stranki, s katerimi razpolaga, zanesljivo ugotovi, da ima ta stranka v informacijskem sistemu sodstva že registriran svoj varni elektronski predal ali naslov za vročanje po varni elektronski poti ter je stranki predhodno osebno vročilo pisno obvestilo, da ji bodo nadaljnja pisanja v tem postopku vročana po varni elektronski poti, dokler ne bo sporočila drugače. 11. Pravno zmotno je dolžnikovo stališče, da ni bilo podlage za vročanje sodnih pošiljk po elektronski poti, ker sam ni sporočil sodišču soglasja za tovrstno vročanje. Določba četrtega odstavka 132. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot pogoja za elektronsko vročanje ne zahteva izrecnega vnaprejšnjega dolžnikovega soglasja v vsakem konkretnem sodnem postopku. Nasprotno, takšno vročanje zakon izrecno dopušča v primeru, če sodišče na podlagi razpoložljivih podatkov o stranki lahko zanesljivo ugotovi, da ima ista stranka v informacijskem sistemu sodstva že registriran svoj varni elektronski predal ali naslov za vročanje po varni elektronski poti, ter je stranki predhodno osebno vročilo pisno obvestilo, da ji bodo nadaljnja pisanja v konkretnem postopku vročana po varni elektronski poti. Navedeno velja vse do strankinega morebitnega sporočila sodišču, da s takim načinom vročanja ne soglaša. 12. Bistveno je torej obvestilo sodišča stranki o vročanju nadaljnjih sodnih pisanj po elektronski poti, obrnjeno, torej sporočilo stranke sodišču, pa je predvideno le za primer, da se stranka z elektronskim vročanjem ne strinja. Povedano še drugače, ob zanesljivi ugotovitvi sodišča, da ima stranka v informacijskem sistemu sodstva že registriran svoj varni elektronski predal ali naslov za vročanje po varni elektronski poti, ter po predhodnem obvestilu, da ji bo sodišče nadaljnja pisanja v konkretnem sodnem postopku vročalo elektronsko, je takšno vročanje zakonito. Vse dokler se mu stranka morebiti ne upre. Glede na pojasnjeno dolžnik tudi neutemeljeno navaja, da je sam elektronski naslov registriral za druge namene in da ne obstaja noben predpis, ki avtomatsko obvezuje kogarkoli, da spremlja svoj elektronski naslov. Ob vsem navedenem pa višje sodišče le še dodaja, da je dolžnik gospodarska družba, od katere se pričakuje večja stopnja skrbnosti.

13. Kljub navedenemu pa je pritožba zoper 2. točko izreka, kolikor se nanaša na predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 29. 4. 2021, utemeljena. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje pojasnilo, da iz vročilnice izhaja, da je bila dolžniku vročitev sklepa o izvršbi z dne 3. 12. 2020 opravljena skladno z določbami ZPP. Kot je še navedlo, je bilo skupaj s sklepom o izvršbi z dne 3. 12. 2020 dolžniku po pošti na naslov B., vročeno tudi pisno obvestilo, da mu bodo nadaljnja pisanja v tem postopku vročana po varni elektronski poti, in sicer vse dokler ne bo sporočil drugače. 14. Dolžnik se v pritožbi sklicuje tudi na svoje v postopku do sedaj podane navedbe, v sami vlogi z dne 15. 9. 2021 pa je med drugim izrecno navedel, da ni bil obveščen ne opozorjen, da bi se mu sodne pošiljke lahko vročale na elektronski naslov, zato elektronske pošte tudi ni spremljal, kar ni njegova krivda. Prejem obvestila o vročanju nadaljnjih sodnih pisanj po varni elektronski poti torej dolžnik izrecno zanika. Drži sicer navedba sodišča prve stopnje, da sta vročilnica oziroma obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi javni listini in se zato domneva za resnično, kar iz njiju izhaja. Prav tako je sodišče pravilno ugotovilo, da dolžnik te domneve z golim zanikanjem neprejema sklepa o izvršbi z dne 3. 12. 2020 ni ovrgel. Vendar domneva iz 224. člena ZPP lahko velja le, če iz vročilnice oziroma obvestila sodišču o vročitvi izhaja, da je bilo določeno sodno pisanje stranki sploh vročeno. V obravnavani zadevi pa v identičnih obvestilih sodišču o vročitvi, pripetih sklepu o izvršbi z dne 3. 12. 2020 in k obvestilu dolžniku o vročanju nadaljnjih sodnih pisanj po varni elektronski poti z dne 4. 12. 2020, v delu, kjer je opredeljena vsebina sodne pošiljke, obvestilo o nadaljnjem elektronskem vročanju po četrtem odstavku 132. člena ZPP z dne 4. 12. 2020, ni navedeno. Kot vsebina sodne pošiljke so navedeni le sklep o izvršbi in predlog za izvršbo s prilogami ter redna številka 5 spisa, kar je dopolnitev izvršilnega predloga. Izpodbijani sklep nima nobenih razlogov o tem, zakaj je sodišče prve stopnje kljub temu štelo, da je bilo dolžniku skupaj s sklepom o izvršbi z dne 3. 12. 2020 vročeno tudi navedeno obvestilo po četrtem odstavku 132. člena ZPP, oziroma na podlagi katere listine v spisu tako ugotavlja. Kot je bilo obrazloženo zgoraj, je namreč glede na četrti odstavek 132. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ vročitev pisnega obvestila o nadaljnjem elektronskem vročanju pogoj, da se brez strankinega vnaprejšnjega soglasja tak način vročanja lahko opravlja. Gre torej dejstvo, ki je pravno odločilno za presojo pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi z dne 29. 4. 2021. 15. Po povedanem je izpodbijani sklep v 2. točki izreka v delu, ki se nanaša na na odločitev o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 29. 4. 2021, obremenjen z absolutno bistveno postopkovno kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. V tem delu je zato pritožba utemeljena in ji je višje sodišče ugodilo, sklep v izpodbijani 2. točki izreka v delu, ki se nanaša na predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 29. 4. 2021, razveljavilo, in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP in 354. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče upošteva zgoraj navedeno in v novem sklepu jasno obrazloži, na podlagi česa šteje, da v obravnavni zadevi velja domneva iz 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi glede vročitve pisnega obvestila o nadaljnjem vročanju v varni elektronski predal z dne 4. 12. 2020. 16. Sicer pa pritožba ni utemeljena in jo je višje sodišče zavrnilo ter sklep v izpodbijani 1. točki izreka in v ostalem izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu 2. točke izreka (to je glede predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi 3. 12. 2020), potrdilo, saj ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).