Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V konkretnem primeru je ustavitev postopka posledica umika tožbe, zato je opiranje na določilo prvega odstavka 154. člena ZPP, ki vsebuje pravilo o povrnitvi stroškov po načelu uspeha v pravdi, materialno pravno zmotno.
Pravilo o povrnitvi stroškov, ko tožeča stranka umakne tožbo, ureja 158. člen ZPP.
Ker je bila predhodna odločitev o stroških razveljavljena, ni nobene podlage za sklicevanje tožnice na prepoved spremembe stroškovne odločitve na slabše.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka.
II. Tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek (I. točka izreka), zavrnilo zahtevek tožeče stranke glede povračila stroškov pravdnega postopka (II. točka izreka) in tožeči stranki naložilo, da prvo toženi stranki plača pravdne stroške v znesku 3.350,12 EUR (II. točka izreka).
2. Zoper stroškovno odločitev, to je zoper II. in III. točko izreka, se je pravočasno pritožila tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ji prizna pravdne stroške oziroma podredno, da zniža višino dosojenih pravdnih stroškov. Priglasila je pritožbene stroške.
3. Pritožba je bila vročena tožencema, ki nanjo nista odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tožnica je umaknila tožbo zaradi priznanja terjatve v stečajnem postopku nad drugim tožencem, zaradi česar ni imela več interesa za vodenje predmetnega postopka, kar je tudi sama navedla v umiku tožbe (r. št. 29 oziroma l. št. 72). Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožnica dolžna prvemu tožencu povrniti njegove pravdne stroške.
6. Nepravilno je stališče sodišče prve stopnje, ko se je zaradi stroškovne odločitve spuščalo v hipotetično presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka (sklepčnost tožbe; 6. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). V konkretnem primeru je ustavitev postopka posledica umika tožbe, zato je opiranje na določilo prvega odstavka 154. člena ZPP, ki vsebuje pravilo o povrnitvi stroškov po načelu uspeha v pravdi, materialno pravno zmotno.1
7. Pravilo o povrnitvi stroškov, ko tožeča stranka umakne tožbo, ureja 158. člen ZPP. Po prvem odstavku tega člena mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, toženi stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica tožbe ni umaknila takoj, ko je bila njena terjatev priznana s sklepom St ... z dne 19. 2. 2016, ki je postal pravnomočen 7. 3. 2016, ampak šele 6. 1. 2017, to je po več kot 300 dneh, odkar je imela možnost tožbo umakniti. Zato naj ne bi bila podana izjema iz prvega odstavka 158. člena ZPP, po kateri mora tožena stranka povrniti pravdne stroške, če tožeča stranka po izpolnitvi takoj umakne tožbo. Vendar je tako stališče zmotno, saj je drugi toženec izpolnil zahtevek in s tem povzročil, da tožnica ni imela več pravnega interesa za predmetni postopek. Prvi toženec pa ni bil tisti, ki bi zahtevek izpolnil, zato izjema iz prvega odstavka 158. člena ZPP že iz tega razloga ne prede v poštev,2 temveč je treba uporabiti splošno pravilo iz tega določila, po katerem ob umiku tožbe stroške nosi tožnica. Odločitev sodišča prve stopnje, da mora tožnica plačati stroške prvemu tožencu, se kljub napačnim razlogom v izpodbijanem sklepu izkaže za pravilno.
8. Sodišče prve stopnje je moralo o stroških odločiti znova, kar je storilo z izpodbijanim sklepom, saj je bila njegova predhodna odločitev o stroških razveljavljena s sklepom pritožbenega sodišča z dne 20. 7. 2017. Ker je bila predhodna odločitev o stroških razveljavljena, ni nobene podlage za sklicevanje tožnice na prepoved spremembe stroškovne odločitve na slabše (359. člen ZPP).3 Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da bi bilo treba pri obračunu DDV upoštevati pravila o vstopnem in izstopnem DDV v gospodarskem prometu. Pravno podlago za prisojo DDV namreč kot lex specialis vsebuje tar. št. 6007 v času odločanja veljavnega ZOdvT, ki od tega pravila ne predpisuje nobene izjeme. Drugih konkretiziranih pritožbenih razlogov tožnica zoper stroškovno odločitev prvostopenjskega sodišča ni podala.
9. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (drugi odstavek 350. člena in 2. točka 365. člena ZPP). Na ostale pritožbenega razloge pritožbeno sodišče zaradi njihove nerelevantnosti ni odgovarjalo na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 360. člena ZPP.
10. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).
1 Pravila o povrnitvi stroškov so materialno pravne narave. Gl. N. Betetto v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Ljubljana 2006, druga knjiga, str. 21. 2 Prim. sklep VSL I Cpg 604/2013 in sklep VSL II Cp 2861/2013. 3 Enako sodba VSL I Cp 1823/2016.