Jedro

Pritožnik zmotno meni, da gre v konkretnem primeru le za kolizijo interesov med starši. Avdiovizualno snemanje otroka za dokazovanje, huda konfliktnost med staršema, seznanjanje otroka s postopkom namreč ni več usmerjeno v varovanje največje koristi mladoletnega otroka, temveč vzbuja dvom, da sta starša v postopku zmožna poskrbeti, da se izrazijo tudi interesi ter koristi otroka in ne le njuni lastni interesi.

Pravna podlaga za odločitev o postavitvi kolizijskega skrbnika je v prvem odstavku 269. člena DZ, po katerem se kolizijski skrbnik imenuje otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju. Kolizijski skrbnik se torej postavi takrat, ko se pri sodišču vzbudi dvom, ali starši zmorejo v postopku varovati ne le svoje, temveč predvsem interese in koristi otroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se za kolizijskega skrbnika mladoletnega A. A. postavi odvetnik B. B., ki je v tem postopku dolžan zavarovati njegove pravice in koristi (I. in II. točka izreka). Sklenilo je še, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (III. točka izreka).

2.Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb nepravdnega in pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da ukrep o postavitvi kolizijskega skrbnika kot nezakonitega odpravi, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

3.Navaja, da je utemeljitev pravne podlage za postavitev kolizijskega skrbnika pavšalna, nezadostna in zmotna. Primarno sodišče ni ugotovilo ogroženosti otroka, saj je z začasno odredbo z dne 12. 1. 2024 odločalo o otrokovi največji koristi, ne pa o njegovi ogroženosti, kar bi bila edina upoštevna okoliščina za postavitev kolizijskega skrbnika, ki se ga v skladu z veljavno sodno prakso ne postavlja zaradi konflikta med staršema, temveč zaradi konflikta interesov med staršem in mladoletnim otrokom. Le v primeru omejitve starševske skrbi zaradi jasne kolizije med interesom mladoletnega otroka s staršem, ki bi lahko imela dolgotrajne in nepopravljive posledice za nadaljnji otrokov razvoj, bi bila postavitev kolizijskega skrbnika utemeljena, takšne okoliščine pa sodišče ni ugotovilo. Pavšalne navedbe o odsotnosti motivacije za delo v šoli, obračanje na stolu, risanje med poukom in striženje s škarjami, niti obremenjenost otroka z družinsko situacijo, niso okoliščine, ki bi utemeljevale takšno odločitev, pri čemer sodišče od vložitve predloga za razvezo ni ugotovilo nobene ogroženosti otroka, saj bi bilo sicer po uradni dolžnosti zavezano k postopku po določilu 162. člen Družinskega zakonika. Vlaganje pravnih sredstev zaradi varovanja največje koristi mladoletnega otroka z namenom, da kršitve prenehajo, da se prenehajo neutemeljeni izostanki od pouka, nedelo z otrokom ter odjavljanje otroka od dejavnosti, ki se jih je otrok udeleževal v času trajanja skupnega življenja strank tega postopka, ni težavnost starševskega sodelovanja, temveč dolžnostno ravnanje, saj začasna odredbe najverjetneje ni sama sebi namen. Ne glede na dejstvo, da se učinki tega sodnega postopka raztezajo na mladoletnega otroka, le ta v starosti 8 let ni udeleženec postopka, seznanjenje s stanjem stvari v sodnem postopku ter zastopanje interesa mladoletnega otroka preko kolizijskega skrbnika, pa zato de facto ne pomeni zastopanja interesa mladoletnega otroka, temveč izražanje mnenja kolizijskega skrbnika o njegovih interesih, ki pa je nujno povezan z nepotrebnim in celo škodljivim obremenjevanjem mladoletnega otroka s situacijo v sodnem postopku.

4.Predlagateljica in kolizijski skrbnik sta na pritožbo odgovorila ter predlagata njeno zavrnitev.

5.Pritožba ni utemeljena.

7.Kot izhaja iz listin v spisu in izvedenega dokaznega postopka starša nista zmožna konstruktivnega sodelovanja, sta v visokem in intenzivnem konfliktu, medsebojno se obtožujeta, drug drugemu tudi ne priznavata ustreznih starševskih kapacitet, pri tem pa v svoj spor vključujeta še otroka, zaradi česar je otrok v stiski ter izkazuje veliko obremenjenost z družinsko situacijo, kar izhaja ne le iz poročila Osnovne šole C. z dne 17. 12. 2023, temveč tudi iz poročila Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše z dne 12. 12. 2023. Takšno ravnanje pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča v navzkrižju z interesom otroka, zato pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da je otroku udeležencev potrebno postaviti kolizijskega skrbnika, ki bo varoval njegove koristi in interese. Sodišče mora namreč po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in koristi otrok.

9.Pritožba tudi zmotno meni, da mora kolizijski skrbnik otroka seznanjati s stanjem stvari v sodnem postopku, zaradi česar naj bi se mladoletnega otroka po nepotrebnem in celo škodljivo obremenjevalo s situacijo v sodnem postopku. Ker gre v konkretnem primeru za mlajšega otroka, ki še ni sposoben v celoti razumeti pomena in posledic postopka, bo moral skrbnik glede vprašanj, o katerih se bo odločalo v postopku in ki jih otrok še ne bo sposoben razumeti, sam oceniti, kakšna odločitev bi bila otroku v korist, in nato s procesnimi dejanji skušati doseči takšno odločitev.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).

-------------------------------

1V nadaljevanju DZ.

2Mati je očetu očitala nezadostno skrb za prehrano in higieno otroka ter da pred koristjo otroka postavlja svoje sovraštvo do nje, oče pa je zoper mater sprožil postopke zaradi suma spolnega nasilja nad mladoletnim otrokom, čeprav naj bi se po njegovih navedbah že leto dni pred tem začelo psihično, verbalno, fizično in spolno nasilje s strani matere nad otrokom.

3Starša sta otroka seznanjala z vsebino postopkov, snemala sta otrokove izjave ter sodišču prilagala njegova pisanja oziroma risbice. Sodišče je zaznalo ogroženost otroka, zaradi česar je tudi izdalo začasno odredbo, s katero je med drugim udeležencema postopka prepovedalo otroka seznanjati z vsebino sodnih postopkov ter ga na kakršen koli način obremenjevati s sodnimi postopki, vključno s snemanjem ter navodili za pisanje ali risanje zaradi dokazovanja v postopkih.