Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Nepopolna vloga, ki je po vsebini predlog za obnovo postopka, končanega z dokončno odločbo, je treba v smislu 68. člena ZUP dopolniti kot vsake druge nepopolne vloge. Sklep, s katerim upravni organ nejasne in nepopolne vloge zavrže po 2. odstavku 125. člena ZUP, predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Tožbi se ugodi in se odpravi sklep Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 22.2.1993.
Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla vlogo tožnika za ponovno obravnavanje prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. V obrazložitvi sklepa, ki ga je tožena stranka oprla na določbo 2. odstavka 125. člena zakona o splošnem upravnem postopku, navaja, da ni pogojev za uvedbo postopka, ker ni pravne podlage za ponovno obravnavo prošnje, o kateri je tožena stanka že odločila z dokončno odločbo.
Tožnik v tožbi navaja, da v celoti izpolnjuje pogoje iz 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije in da je bil vzrok negativni odločitvi tožene stranke splet negativnih okoliščin in višja sila, ki jo predstavlja vojna v Republiki Bosni in Hercegovini. Zaradi vojne se po obisku družine ni mogel vrniti v Slovenijo pred koncem januarja 1993. Prvotna pozitivna odločba je bila zaradi njegove odsotnosti vrnjena toženi stranki, ki je nato izdala negativno odločbo z obrazložitvijo, da ne izpolnjuje pogoja dejanskega bivanja v Republiki Sloveniji. Ker je zamudil rok za izpodbijanje negativne odločbe tožene stranke z dne 26.11.1992, ki je bila vročena z nabitjem na oglasno desko ..., je dne 31.1.1993 na toženo stranko naslovil prošnjo za ponovno obravnavo prošnje za sprejem v državljanstvo. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa tožene stranke.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo poudarja, da je zavrnila tožnikovo vlogo za sprejem v državljansto RS na podlagi izjave njegove hčerke, iz katere je bilo razvidno, da že od začetka leta 1991, ko je izgubil delo, ni živel v Republiki Sloveniji. Da nima namena živeti v Sloveniji, je ocenila tudi zaradi izjave hčerke, da ima v Republiki Bosni in Hercegovini hišo in družino. Zato predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Vloga tožnika z dne 31.1.1993 je po vsebini predlog za obnovo postopka, končanega z dokončno odločbo. Ker je bil ta predlog pomanjkljiv, saj tožnik ni jasno navedel obnovitvenega razloga in vseh okoliščin, ki jih mora predlagatelj obnove postopka verjetno izkazati v predlogu v smislu določb 254. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), bi ga morala tožena stranka obravnavati tako, kot vsako pomanjkljivo vlogo. Tožena stranka bi morala tožnika najprej v smislu določb 68. člena ZUP pozvati, da svojo vlogo dopolni in šele v primeru, če pomanjkljivosti vloge v določenem roku ne bi odpravil, kljub temu, da bi bil opozorjen na posledice, bi jo smela zavreči. Tožena stranka ni ravnala v smislu določb 68. člena ZUP in je nepopolno oz. nejasno vlogo zavrgla brez izvedbe predpisanega postopka. Navedena kršitev pravil postopka pomeni bistveno kršitev pravil postopka, ki more vplivati na odločitev o stvari. Zato je njen sklep nezakonit in je sodišče iz tega razloga moralo tožbi ugoditi ter izpodbijani sklep odpraviti na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih, ne da bi se spuščalo v presojo tožbenih ugovorov. Zakon o upravnih sporih in zakon o splošnem upravnem postopku je sodišče smiselno uporabilo kot republiška predpisa, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).