Jedro

V skladu s 4. alinejo 8. člena ZBPP se dolžniku v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova, BPP dodeli le, če dolžnik verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno (v nadaljevanju: izpodbijano) odločbo je toženka zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je dne 22. 7. 2016 vložil tožnik.

2. Kot izhaja iz obrazložitve odločbe, je tožnik v prošnji in njeni dopolnitvi navedel, da BPP potrebuje v izvršilnem postopku, vodenem na Okrajnem sodišču v Kopru pod št. I 99/2013 (v nadaljevanju skrajšano: izvršilno sodišče oziroma izvršilni postopek), in sicer za odgovor na upnikov odgovor na tožnikovo zahtevo za obnovo postopka oziroma nato za pritožbo zoper sklep z dne 10. 8. 2016, s katerim je bil predlog za obnovo postopka zavržen, ter za ugovor zoper sklep o izvršbi. Za izvajalko BPP je predlagal odvetnico ... Toženka se sklicuje na 11. do 24. člen, predvsem pa na 4. alinejo 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ugotavlja, da je v izvršilnem postopku I 99/2013, v katerem je tožnik udeležen kot dolžnik, sodišče izdalo sklep o izvršbi na predlog za izvršbo, ki ga je vložil upnik A. d.d. na podlagi izvršilnega naslova, to je sodbe Okrajnega sodišča v Kopru, št. P 64/2004 z dne 13. 5. 2004. Tožnik je 2. 10. 2014 vložil zahtevo za obnovo postopka, ki jo je izvršilno sodišče 13. 11. 2014 zavrnilo, tožnikovi pritožbi zoper ta sklep pa je višje sodišče s sklepom z dne 3. 4. 2015 ugodilo, omenjeni sklep razveljavilo in zadevo vrnilo izvršilnemu sodišču v novo odločanje. Na posredovano vlogo tožnika je upnik odgovoril 27. 1. 2016. Toženka izpostavlja, da tožnik ni navedel razlogov, ki bi kazali, da je smiselno podati odgovor na upnikov odgovor, in bi pripomogli k drugačni odločitvi. Kot nadalje pojasni, je tožnik 26. 8. 2016 prošnjo dopolnil in navedel, da mu je bil 22. 8. 2016 vročen sklep, s katerim je izvršilno sodišče predlog za obnovo postopka zavrglo, ker obnova po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ni dopustna; tožnik je temu v pritožbi oporekal. Toženka obrazloži, da ZIZ dovoljuje obnovo postopka zoper sklep, s katerim sodišče dolžniku nalaga, da poravna terjatev (prvi odstavek 63. člena ZIZ), to je zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ter zoper pravnomočni sklep, s katerim je sodišče predlogu za nasprotno izvršbo ugodilo ali ga zavrnilo (peti odstavek 68. člena ZIZ). V konkretni zadevi pa je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočne in izvršljive sodbe. Glede uveljavljane BPP za ugovor zoper sklep o izvršbi pa ugotavlja, da je tožnik sicer navajal, da mu je bil sklep o izvršbi pravilno vročen šele 22. 8. 2016, vendar iz spisa I 99/2013 izhaja, da mu je bil pravilno vročen 27. 8. 2015, kar pomeni, da je 8-dnevni rok za ugovor že potekel. Po navedenem toženka zaključi, da pogoji za dodelitev BPP niso izpolnjeni.

3. Tožnik navedeno odločbo izpodbija s tožbo v upravnem sporu, kot navaja, iz razloga bistvenih kršitev določb postopka. Smiselno predlaga, da se odločba odpravi in se njegovi prošnji za dodelitev BPP ugodi.

4. V tožbi opisuje potek oziroma dejanja izvršilnega postopka. Predlog za izvršbo temelji na izvršilnem naslovu - sodbi z dne 13. 5. 2004, ki je bila izdana v gospodarskem sporu (izvira pa iz naročniške pogodbe z dne 9. 5. 2002 in pogodbe o prodaji telefonskega aparata z dne 9. 5. 2002), čeprav samostojni podjetnik posameznik pri opravljanju pridobitne dejavnosti ne more nastopati drugače kot fizična oseba. Tožnik je vložil zahtevo za obnovo izvršilnega postopka na podlagi 63. člena ZIZ zaradi sklepa o izvršbi z dne 18. 6. 2013, ki mu ni bil vročen po pošti, ampak ga je dvignil na sodišču 22. 9. 2014. Po uradni dolžnosti uvedeni postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča tožnika je bil nato ustavljen. Dne 27. 8. 2015 mu je bila vročena poštna pošiljka (pošiljatelja) COVL p.p. 564, 1001 Ljubljana, vsebina pošiljke je bil sklep o izvršbi z dne 18. 6. 2013 z ostalo dokumentacijo. O pritožbi zaradi poteka roka ni razmišljal, se je pa odločil izvršilno sodišče obvestiti, naj sklep o izvršbi spremeni, kar je storil 1. 9. 2015 - to vlogo je izvršilno sodišče štelo kot pravočasen ugovor, ki ga je s sklepom z dne 16. 3. 2017, vročenim 31. 3. 2017, zavrnilo. Dne 29. 8. 2016 pa je tožnik po pooblaščenki, odvetnici ..., vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem je navedel, da mu je bil sklep o izvršbi pravilno vročen šele 22. 8. 2016, ter podal ugovor zastaranja. Izvršilno sodišče je ugovor zavrglo, ker je bil sklep o izvršbi tožniku vročen že 27. 8. 2015. Sodišče je s pristranskim ravnanjem onemogočilo, da se sklep o izvršbi vrne v novo odločanje. Tako je doseglo svoj namen, vzrok pa je ostal, to je, upnik vodi gospodarski spor, ki je nezakonit, zato bi tožnik lahko dosegel, da se izvršba ustavi. Upnik je ves čas vedel, da tožnik ni na naslovu ... Kot je razvidno iz izpisa iz registra izvršb, je upnik 9. 6. 2013 vknjižil terjatev na TRR v višini 2.271,87 EUR. Tožniku je poslal ponudbo "Koristno za vas, koristno za podjetje!", kar tožnik danes razume kot nekorektno napeljevanje. Navaja, da je po odjavi s.p. nehal obratovati in je vse v zvezi s tem odjavil, izklopil je GSM in svojo internetno stran. Veže jih samo sodba z dne 13. 5. 2004 iz omenjene naročniške pogodbe, druge pogodbe ni, kar naj upnik (ki se z dnem 20. 4. 2017, kot je razvidno iz njegove spletne strani, imenuje ..., d.d.) potrdi. Tožnik se je za pomoč obrnil na odvetnico ..., dne 29. 8. 2016 so napisali pritožbo in istega dne ugovor ter dne 3. 4. 2017 pritožbo.

5. Ker je ob odpravi pomanjkljivosti tožbe tožnik sodišču predložil poročilo psihologinje ... o klinično-psihološkem pregledu z dne 24. 8. 2016, je sodišče preverilo in ugotovilo, da po podatkih, razvidnih iz uradnih evidenc Ministrstva za notranje zadeve, tožniku ni odvzeta oziroma omejena poslovna sposobnost in s tem ne sposobnost, da sam opravlja dejanja v uradnih postopkih. Tudi iz vsebine omenjenega poročila glede psihološkega stanja tožnika, iz katerega so sicer razvidne določene težave oziroma motnje, ne izhaja, kot tudi ne iz dejanj, ki jih je opravil v postopku, da tožnik ne bi bil sposoben veljavno izražati svoje volje. Zato ni podlage, da bi tožnika v postopku moral zastopati zakoniti zastopnik oziroma skrbnik. Po pozivu sodišča se je tožnik jasno izrekel, da tudi dodelitve BPP za ta upravni spor ne uveljavlja.

6. Toženka je sodišču predložila spise BPP zadeve, na tožbo pa ni odgovorila.

K I. točki izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijane odločbe, presoja se torej odločitev toženke o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP, obravnavane v postopku izdaje izpodbijane odločbe.

9. Sodišče sodi, da je izpodbijana odločba pravilna in da ima podlago v zakonu. Tudi v postopku izdaje odločbe bistvenih kršitev, ki bi narekovale odpravo odločbe, ne ugotavlja. Toženka je tožnika večkrat primerno pozvala k dopolnitvi prošnje, dala mu je možnost, da poda oziroma dopolni navedbe, na katere opira prošnjo, in jih vsaj verjetno izkaže. Iz obrazložitve odločbe so razvidni bistveni razlogi, zaradi katerih je zaključila, da z zakonom določeni pogoji za ugoditev obravnavani prošnji niso izpolnjeni. Navedenim razlogom sodišče lahko sledi in jih zato ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede na tožbene ugovore pa dodaja:

10. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se pri presoji upravičenosti do BPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem se, kot določa 1. alineja te določbe, upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V 4. alineji 8. člena pa ZBPP specialno za izvršilne postopke določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo.

11. V konkretnem primeru se prošnja nanaša na sodni izvršilni postopek, za katerega so relevantne določbe ZIZ (le-ta razloge za ugovor zoper sklep o izvršbi opredeljuje v 55. členu). V postopku je bil, česar tožnik ne prereka, izdan sklep o izvršbi z dne 18. 6. 2013 (priložen je tožbi), pri čemer je bil postopek začet oziroma sklep o izvršbi izdan na podlagi upnikovega predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Kopru, št. P 64/2004 z dne 13. 5. 2004 (sodba je prav tako priložena tožbi).

12. Tožnik je z obravnavano prošnjo, kot je razvidno tudi iz spisov zadeve, uveljavljal dodelitev BPP za odgovor na upnikov odgovor na tožnikovo zahtevo za obnovo izvršilnega postopka, nato pa, z dopolnitvijo prošnje, ki jo je toženka prejela 26. 8. 2016, za pritožbo zoper sklep z dne 10. 8. 2016, s katerim je izvršilno sodišče njegov predlog za obnovo postopka zavrglo, ter za ugovor zoper sklep o izvršbi - omenjeno pritožbo in ugovor, oba z datumom 29. 8. 2016, ki ju je zanj sestavila odvetnica ... je po pozivu tudi predložil toženki.

13. Toženka skladno s podatki oziroma listinami zadevnega spisa ugotavlja, da je bil sklep o izvršbi tožniku pravilno vročen 27. 8. 2015, kar z navedbami v tožbi potrjuje tudi sam tožnik (celo več, navede, da je sklep o izvršbi na sodišču sam dvignil že 22. 9. 2014). Glede na povedano je 8-dnevni rok za ugovor zoper sklep o izvršbi (drugi in tretji odstavek 9. člena ter 53. člen ZIZ) ob vložitvi in dopolnitvi obravnavane prošnje za BPP očitno že potekel. Po poteku roka vloženi ugovor zoper sklep o izvršbi se kot prepozen zavrže (četrti odstavek 58. člena ZIZ) in se tako vsebinsko ne presoja. Tožnik torej s predloženim ugovorom z datumom 29. 8. 2016, opredeljenim kot pravočasni ugovor zoper sklep o izvršbi, ne bi mogel uspeti. Sodišče pripominja, da bi to veljalo tudi v primeru, če bi se navedeni ugovor obravnaval kot ugovor po izteku roka. V ugovoru je namreč tožnik, kot navede tudi v tožbi, podal ugovor zastaranja terjatve iz izvršilnega naslova. Za presojo tega vprašanja je relevanten čas vložitve predloga za izvršbo. Ker gre za razlog, ki bi ga dolžnik lahko uveljavil že v prejšnjem oziroma v pravočasno vloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi, bi bilo zato treba ugovor z dne 29. 8. 2016, tudi če bi se štel kot ugovor po izteku roka, na podlagi 56. člena ZIZ zavreči. Kakšnih drugih razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo, pa tožnik v obravnavanem postopku ni dovolj konkretno zatrjeval niti jih ni verjetno izkazal. 14. Po navedenem tudi pogoji za dodelitev BPP v zvezi z obnovo izvršilnega postopka niso izpolnjeni. Kot rečeno, v skladu s 4. alinejo 8. člena ZBPP se dolžniku v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova, BPP dodeli le, če dolžnik verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo, vendar tožnik temu trditvenemu in dokaznemu bremenu ni zadostil. Kot dodatno navede toženka, pa v konkretni izvršilni zadevi tudi ne gre za primer, v katerem bi bila po ZIZ sploh dovoljena obnova postopka (glej prvi odstavek 63. člena in peti odstavek 68. člena, pa tudi drugi odstavek 10. člena). To pa pomeni podlago za zaključek, da tožnik z zahtevo oziroma predlogom za obnovo izvršilnega postopka nima verjetnih izgledov za uspeh, zato tudi pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP ni izpolnjen. V ugotavljanje drugih razlogov, ki bi prav tako utemeljevali sprejeto odločitev, se tako ni treba spuščati.

15. Glede na vsebino tožbenih ugovorov je treba povedati, da je sodišče v izvršilnem postopku po zakonu vezano na izvršilni naslov in ne more preverjati njegove pravilnosti - iz tega razloga ugovora zoper sklep o izvršbi ni mogoče vložiti. Izpodbijanju izvršilnega naslova so namenjena v postopku, v katerem je bil izvršilni naslov izdan, predvidena pravna sredstva. Tožnikove navedbe, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost sodbe P 64/2004 z dne 13. 5. 2004 oziroma postopka, v katerem je bila izdana, torej za odločitev v izvršilnem postopku, posledično pa tudi za dodelitev BPP za omenjeni postopek niso pomembne. To velja tudi za v tej zvezi predlagane dokaze, kot so poleg omenjene sodbe še naročniška pogodba z dne 9. 5. 2002 in pogodba o prodaji telefonskega aparata z dne 9. 5. 2002, pa tudi sklicevanje na dopis A. d.d. "...!" in druge listine v tem smislu.

16. V zvezi z ostalimi tožbenimi navedbami sodišče dodaja, da se tožnik na vlogo z dne 1. 9. 2015, ki jo omeni v tožbi, v BPP postopku ni skliceval niti je ni predložil toženki. Predvsem pa v tožbi ne utemelji, da bi navedena vloga ali sklep izvršilnega sodišča z dne 16. 3. 2017 oziroma dne 3. 4. 2017 sestavljena pritožba, ki ju tudi omenja v tožbi, verjetno izkazovali obstoj katerega od razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo. Iz istega razloga za drugačno odločitev ne zadoščajo niti tožbene navedbe, ki se nanašajo na izbris tožnika kot samostojnega podjetnika iz poslovnega registra, izklop GSM oziroma telefonske številke predplačniškega paketa ... in internetne strani ter na stanje v registru izvršb (in ne s tem povezani dokazi, npr. sklep o izbrisu iz poslovnega registra z dne 8. 12. 2011, izpis iz registra izvršb z dne 10. 5. 2017 ter obvestila in novosti A., d.d., o spremembah z dnem 20. 4. 2017). Te navedbe so premalo obrazložene, da bi lahko vodile do drugačne presoje, in so tudi podane šele v sodnem postopku, ne da bi tožnik upravičil, zakaj dejstev in dokazov v tej smeri ne bi mogel podati že v BPP postopku (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1). Pri tem ni odveč pojasniti, da je za presojo odločbe pomembno stanje ob njeni izdaji. Po tem nastale dejanske in pravne okoliščine pa so lahko kvečjemu podlaga za vložitev nove prošnje za dodelitev BPP.

17. Ob upoštevanju vsega povedanega je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 18. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave. Za odločitev pomembnih ugotovitev toženke, ki temeljijo na pravilno presojenih spisih zadeve, tožnik dovolj obrazloženo ne prereka (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Sicer pa so, kot je bilo pojasnjeno, njegove navedbe in dokazi taki, da jih sodišče ne more upoštevati oziroma da niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

19. Hkrati s tožbo je tožnik podal tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse, o čemer pa sodišče ni odločalo, ker se v tem upravnem sporu že na podlagi zakona (ob uporabi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1) sodna taksa ne plača.