Jedro

Sodišče prve stopnje je bilo od dne, ko je tožnica namesto reintegracije zahtevala, naj sodišče prve stopnje na podlagi 118. člena ZDR-1 sodno razveže pogodbo o zaposlitvi med strankama ter tožnici prisodi ustrezno denarno povračilo namesto reintegracije, dolžno odločiti o tem tožbenem zahtevku tožnice. Glede na to je z izdajo sodbe na podlagi pripoznave, v kateri je odločilo o prvotnem tožbenem zahtevku tožnice (reintegracija in reparacija), bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izdalo sodbo na podlagi pripoznave v nasprotju z določbami ZPP (odločanje v mejah postavljenih zahtevkov - 2. člen ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe na podlagi pripoznave (II., III. in IV. točka izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave, v kateri je ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 20. 4. 2018 nezakonita in se razveljavi (I. točka izreka). Odločilo je, da tožnici delovno razmerje na podlagi te odpovedi ni prenehalo, ampak še traja z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 12. 2015 za delovno mesto vodja delovne enote finance in računovodstvo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, naj tožnico pozove nazaj na delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ter ji za ves čas od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo prizna vse pravice iz delovnega razmerja, predvsem obračuna osnovno bruto plačo v znesku 3.999,55 EUR in po odvedbi davkov in prispevkov izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 298,80 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper II., III. in IV. točko izreka izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave vlaga pritožbo tožnica zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga razveljavitev izpodbijanega dela ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je izpodbijana sodba sodišča prve stopnje nepravilna v delu, v katerem je sodišče razsodilo, da delovno razmerje tožnice še traja in da je dolžna tožena stranka tožnico pozvati nazaj na delo, saj je tožnica na podlagi 118. člena ZDR predlagala naj sodišče sodno razveže pogodbo o zaposlitvi in tožnici odmeri ustrezno denarno povračilo, posledično pa je nepravilna tudi odločitev o pravdnih stroških. Zatrjuje kršitev določbe 8. točke drugega odstavka 399. člena ZPP, 2. člena ZPP in 5. člena ZPP. Navaja, da je 18. 5. 2018 vložila tožbo zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, s katero je predlagala reintegracijo, nakar je 6. 6. 2018 s pripravljalno vlogo obširno pojasnila svoj predlog, naj sodišče sodno razveže pogodbo o zaposlitvi ter ji odmeri ustrezno denarno povračilo. Pove, da je po tem, ko je sodišče prejelo njeno pripravljalno vlogo, prejelo vlogo tožene stranke z dne 7. 6. 2018, v kateri je ta navedla, da je izpolnila tožbeni zahtevek, zaradi česar je tožnico pozvala k umiku tožbe oziroma predlagala sodišču izdajo sodbe na podlagi 316. člena ZPP. Dalje navaja, da je sodišče prve stopnje kasneje prejelo še dodatno vlogo, s katero je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek. Meni, da lahko predlog za sodno razvezo stranki uveljavljata do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Poudarja, da je sodišču prve stopnje že pred pripoznavo zahtevka s strani tožene stranke predlagala sodno razvezo. Navaja, da se sodišče prve stopnje do tega pomembnega dela procesnega gradiva ni opredelilo in je s tem kršilo tožničino pravico do izjave, posledično pa tudi 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Meni, da ji zaradi nezakonitega postopanja sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj njenih argumentiranih navedb sodišče prve stopnje vsebinsko ni obravnavalo. Sklicuje se na četrti odstavek 41. člena ZDSS-1, po katerem je mogoča sprememba tožbe glede zahtevka do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke. Opozarja, da gre za primer privilegirane spremembe tožbe, tako da tožena stranka spremembi tožbe ne bi mogla nasprotovati, sodišče pa ne bi smelo presojati smotrnosti spremembe tožbe, ampak bi jo moralo dovoliti in odločiti o spremenjenem tožbenem zahtevku. Navaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju z načelom dispozitivnosti in je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj je odločilo mimo postavljenega zahtevka tožnice. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožena stranka na pritožbo tožnice odgovarja in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) v povezavi s tretjim odstavkom 338. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe na podlagi pripoznave preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje s sodbo na podlagi pripoznave odločilo o tožbenem zahtevku, ki je drugačen od tožbenega zahtevka, ki ga je postavila. Tožnica je sicer res s tožbo prvotno zahtevala poleg ugotovitve nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi še reintegracijo in reparacijo, vendar pa je tožnica 6. 6. 2018 s pripravljalno vlogo skladno s 118. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/13) predlagala, naj sodišče sodno razveže pogodbo o zaposlitvi med strankama in tožnici odmeri ustrezno denarno nadomestilo v znesku 91.991,90 EUR. Tožena stranka je šele 8. 6. 2018 predlagala izdajo sodbe na podlagi pripoznave in 12. 6. 2018 izrecno pripoznala tožbeni zahtevek, oboje pa se je nanašalo na prvotni tožbeni zahtevek za reintegracijo in reparacijo (saj toženi stranki pripravljalna vloga tožnice z dne 6. 6. 2018 še ni bila vročena). Sodišče prve stopnje je bilo od 6. 6. 2018 dalje, ko je tožnica namesto reintegracije zahtevala, naj sodišče prve stopnje na podlagi 118. člena ZDR-1 sodno razveže pogodbo o zaposlitvi med strankama ter tožnici prisodi ustrezno denarno povračilo namesto reintegracije, dolžno odločiti o tem tožbenem zahtevku tožnice. Glede na to je z izdajo sodbe na podlagi pripoznave, v kateri je odločilo o prvotnem tožbenem zahtevku tožnice (reintegracija in reparacija), bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izdalo sodbo na podlagi pripoznave v nasprotju z določbami ZPP (odločanje v mejah postavljenih zahtevkov - 2. člen ZPP).

7. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje razveljavilo ter vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj gre za kršitev postopka, ki je glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pa ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče prve stopnje bo v novem sojenju moralo odločiti o tožničinem tožbenem zahtevku, kot ga je opredelila v pripravljalni vlogi z dne 6. 6. 2018 (354. člen ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (164. člen ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.