Jedro

Navedbe, s katerimi toženca utemeljujeta svoje stališče, da je sporno darilo nično, ne morejo biti upoštevne že zato, ker bi imela ničnost darila za posledico ravno to, kar je cilj upnikovega izpodbijanja: vrnitev premoženja dolžniku in s tem vzpostavitev njegove plačilne sposobnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izreklo, da je darilna pogodba z dne 1.3.2002, s katero je S. M. tožencema podaril svoj delež na nepremičninah, ki so vpisane pod vl. št. 593 k.o. ..., brez učinka proti tožeči stranki, in sicer toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njene terjatve - 3.688.709 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi (obenem je dovolilo še izvršbo na to nepremičnino za poplačilo omenjene terjatve). Toženca je zavezalo, da morata tožeči stranki povrniti 128.774 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožencev in potrdilo sodbo prve stopnje. Soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (2. odsek 1. oddelka III. poglavja Obligacijskega zakonika - Ur. l. RS, št. 83/2001 in nasl. - OZ).

Zoper to sodbo sta toženca vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagata spremembo (tako, da se tožbeni zahtevek zavrne), podrejeno pa razveljavitev. Navajata, da sta S. in M. M. s sporno pogodbo razpolagala s skupnim premoženjem, pri čemer pa je overjen le podpis S. M.. Ker podpis M. M. ni overjen, je razpolaganje enostransko in zato po 54. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 15/76 in nasl. - ZZZDR) nično. Razen tega sporna pogodba tudi ni običajna darilna pogodba in ne izpolnjuje temeljnih predpostavk za veljavnost pravnega posla. Ker je zato nična (na kar mora paziti sodišče po uradni dolžnosti), tožbeni zahtevek ni utemeljen.

Revizija ni utemeljena.

Za odločitev o tožbenem zahtevku so pomembna naslednja pravno pomembna dejstva - ki jih zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) z revizijo ni mogoče izpodbijati: * tožeča stranka je zoper T. d.o.o., katere pravni naslednik je S. M. (darovalec in oče tožencev - obdarjencev), poskušala doseči poplačilo svoje terjatve v višini 3.688.709 SIT; * sklep o izvršbi, s katerim je bila ta terjatev ugotovljena, je postal pravnomočen 2.10.1996; * leta 2001 je bila T. d. o. o. izbrisana iz sodnega registra, tožeča stranka pa je zato 10.5.2002 vložila predlog za izvršbo zoper S. M., pri tem pa je kot predmet izvršbe navedla tudi sporno nepremičnino; * dva meseca in deset dni pred vložitvijo predloga za izvršbo je dolžnik (S. M.) nepremičnino podaril svojima otrokoma - tožencu in toženki; * s tem je neodplačno prenesel še zadnje svoje premoženje, tako da je ostal brez sredstev za poplačilo terjatve tožeče stranke.

Revizijsko sodišče v celoti soglaša s pravnim stališčem sodišč prve in druge stopnje, da so v tem primeru izpolnjene vse predpostavke za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (2. odsek 1. oddelka III. poglavja OZ). Terjatev tožeče stranke je namreč zapadla, izpodbijano pravno dejanje (darilna pogodba) je bilo storjeno v škodo upnika, saj zaradi tega dolžnik (S. M.) nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, ker pa je šlo za neodplačno razpolaganje, se šteje, da je dolžnik vedel, da s tem škoduje upniku, in se za izpodbijanje tudi ne zahteva, da je bilo tretjemu (obdarjencema - tožencema) to znano ali da bi mu moralo biti znano.

Revizija sicer meni, da je sporna (izpodbijana) darilna pogodba nična, ker da je na njej "overjen le podpis M. S.", čeprav je šlo "za celotna razpolaganja na skupnem premoženju, ki je last M. S. in M. M.", ter da "člen 54 ZZZDR izrecno prepoveduje razpolaganje enega od zakoncev na njegovem deležu na premoženju". Vendar tako te, kot druge navedbe, s katerimi revidenta utemeljujeta svoje stališče, da je sporno darilo nično, niso samo neutemeljene (iz razlogov, ki jih je pojasnilo že pritožbeno sodišče - gl. tretji odstavek na drugi strani izpodbijane sodbe) in nerazumljive (na primer: "Manjka: 1. dopustnost pravnega posla, ki je brez učinka, če ni opravljen na predpisan način., 2. ni poslovne sposobnosti M. M., ker je notar, ki bi jo moral videti ni srečal, 3. ni prave volje, ki enako ni bila preverljiva..."; ali pa: "Zadevna pogodba ne predstavlja običajne darilne pogodbe, razen če za konkretnega sodnika podaritev hiše predstavlja sendvič") ter pavšalne in nanašajoče se na dejansko stanje (na primer trditev, da je "solastnico M. M. Š...Ć očitno podpisal M. S." - kar pa bi bilo, mimogrede, pravno povsem nepomembno, saj darilo M. M. tožencema sploh ni predmet izpodbijanja), pač pa neupoštevne že zato, ker bi imela ničnost darila za posledico ravno to, kar je cilj upnikovega izpodbijanja: vrnitev premoženja dolžniku (87. člen OZ) in s tem vzpostavitev njegove plačilne sposobnosti. Ali drugače: položaj tožencev ne bi bil pravno v ničemer boljši, če bi bila darilna pogodba nična - v tem primeru bi pač morala darovalcu (dolžniku tožeče stranke) vrniti podarjeno premoženje (s katerim bi se potem lahko poplačala v izvršilnem postopku). Bila bi torej najmanj na istem, kot je položaj, kakršnega vzpostavlja izpodbijana sodba. Z njo je darilna pogodba izgubila učinek samo proti tožeči stranki in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njenih terjatev (260. člen OZ). V bistvu gre tu samo za vzpostavitev fikcije, kot da se dejanje, zaradi katerega se je zmanjšalo dolžnikovo premoženje, sploh ni zgodilo.

Ker je tako revizija neutemeljena, jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).