Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Med pravdnima strankama je sporno, kdo je lastnik spornih nepremičnin. Tožniki so pravni nasledniki A. A., ki je bil v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik spornih nepremičnin. V zapuščinskem postopku po pokojem A. A. dediči niso bili znani, zato je bila postavljena začasna skrbnica zapuščine. Zoper njo je prvi toženec vložil tožbo za ugotovitev, da je pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem1. Začasna skrbnica je tožbeni zahtevek pripoznala. Tako se je v zemljiški knjigi na podlagi sodbe na podlagi pripoznave kot lastnik vknjižil prvi toženec. Tožniki z izbrisno tožbo napadajo zemljiškoknjižni vpis, ki temelji na pravnomočni sodbi.
2. Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, da je vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Sežani P 4/2018 z dne 15. 2. 2018 pri več nepremičninah v korist prvo tožene stranke neveljavna ter da je vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi pri nepremičnini z ID znakom 0001 v korist druge toženke na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 9. 3. 2018, ki jo je sklenila s prvim tožencem, neveljavna ter se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje v korist pravnega prednika tožnikov.
3. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje prva tožnica in drugi tožnik vlagata predlog za dopustitev revizije, v katerem Vrhovnemu sodišču zastavljata naslednja vprašanja: 1) ali gre v primeru, ko sodno odločbo, ki je podlaga za napadeno vknjižbo, predstavlja sodba na podlagi pripoznave, pri čemer je kot tožena stranka nastopala skrbnica zapuščine, ki je pripoznavo podala brez soglasja centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) ter v nasprotju s kogentnimi določili 191. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), za takšno zlorabo procesnih pravic, da je tožba za neveljavnost vknjižbe lahko dovoljena oz. uspešna, zaradi česar mora sodišče izvesti relevantne dokaze, s katerimi tožeča stranka dokazuje zatrjevano zlorabo; 2) ali je v primeru, ko je odločitev o tožbi za neveljavnost vknjižbe odvisna od presoje, ali je prišlo do konkretno opisanih zlorab postopka, dopustno zavrniti vse dokazne predloge tožeče stranke o zaslišanju prič in strank, s katerimi je dokazovala zatrjevano zlorabo postopka, ter nato zavrniti tožbeni zahtevek z utemeljitvijo, da dokazi kažejo, da zlorabe ni bilo; 3) ali ima dejstvo, da ima tožeča stranka procesno možnost vložiti tožbo na ugotovitev lastninske pravice, v konkretni zadevi kakršno koli relevantno težo; 4) ali je v postopku z izbrisno tožbo, s katero se napada vknjižbo, ki je bila izvedena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, sodišče vezano na vsebino sodne odločbe, ki je bila podlaga vknjižbe, tudi če tožeča stranka v tistem sodnem postopku ni mogla sodelovati, in ali je v takem položaju treba dati tožeči stranki možnost, da z izbrisno tožbo uveljavlja in dokazuje materialnopravno neveljavno vknjižbo, ki temelji na pravnomočni, a nepravilni sodbi; in 5) ali je dopustna izbrisna tožba v primeru, ko se izkaže, da je sodna odločba, ki predstavlja podlago za napadeno vknjižbo, absolutno nična; ali je sodba na podlagi pripoznave, ki jo sodišče izda v postopku, v kateri kot tožena stranka nastopa začasni skrbnik zapuščine, ki ni bil postavljen skladno z določili ZZZDR in tožbeni zahtevek pripozna brez soglasja CSD, absolutno nična.
5. Predlog ni utemeljen.
6. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Tožba je temeljila na dejstvu, da je bila v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah dne 1. 3. 1892 pod dn. št. 1094 vpisana zaznamba eksekutivne oddaje na javni dražbi B. B. iz ... (pravnemu predniku prvega toženca), ki je bila nato ob prvem prenosu podatkov v elektronsko zemljiško knjigo prenesena v bremenski list C, v zemljiškoknjižnem izpisku za obdobje od 1. 5. 2011 dalje pa navedena zaznamba ni več evidentirana.