Jedro

Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu s čl. 108 ZPP, ko je štelo, da je tožba umaknjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se šteje, da je tožba umaknjena, odločilo pa je tudi, da se postopek konča. Tožeča stranka namreč tožbe ni popravila tako, da bi navedla točen naslov toženih strank. Proti sklepu se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sklepa tako, da bo odločeno, da tožba ni umaknjena. Bistvena vsebina pritožbe je, da tožena stranka tako kot v času vložitve tožbe tudi sedaj gotovo živi na naslovu ulica X. 387/2. Obstaja možnost, da toženca nisat hotela prejemati pozivov oziroma sodnih pisanj. Tožnik ni mogel posredovati drugega naslova. Pritožba ni utemeljena. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje v zvezi z ugotavljanjem naslova tožene stranke v celoti ravnalo v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku - ZPP, kar je v obrazložitvi sklepa tudi pravilno zapisalo. Če je tožnik menil, da se okoliščine v zvezi s prebivališčem tožene stranke take kot jih sedaj zatrjuje, bi to moral trditi že v postopku pred sodiščem prve stopnje, hkrati pa bi moral predlagati tudi ustrezne ukrepe. Možnost je tožnik imel, saj je sodišče prve stopnje kar dvakrat s sklepom zahtevalo popravek tožbe (dne 16.3.1999 in dne 2.6.1999). Ko gre za presojo pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje v pritožbenem postopku, pa take njegove pritožbene trditve, ki v spisu nimajo podlage, ne morejo biti upoštevne. Sodišče prve stopnje je sicer v izreku sklepa zapisalo, da se šteje, da je tožba umaknjena, v obrazložitvi pa, da je tožbo zavrglo. Vendar to ne vpliva na pravilnost odločitve, kajti očitno je do tega prišlo, ker je postopek na prvi stopnji tekel v času veljavnosti Zakona o pravdnem postopku iz l. 1977 s spremembami in dopolnitvami, ki je v 4. odstavku 109. člena določal, da se za primer, kakršen je obravnavani, šteje, da je tožba umaknjena. Izpodbijani sklep pa je bil izdan že po določbah Zakona o pravdnem postopku, ki je začel veljati 14.7.1999, ki v 4. odstavku 108. člena dopušča samo zavrženje. Kot rečeno, pa je vsebinsko odločitev pravilna. Neutemeljeno pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (člen 365/2 Zakona o pravdnem postopku).