Jedro

Toženčevo subjektivno doživljanje odločanja o sporu pred pristojnim sodiščem kot neustrezno, protizakonito in predolgo, ter posledično nezaupanje vanj, ne nudijo podlage za subsumpcijo pod standard "drugega tehtnega razloga" oziroma "obstoj razumno utemeljenega dvoma javnosti v objektivno nepristranskost sojenja v konkretni zadevi".

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.V obravnavani zadevi tožnik s tožbo z 29. 7. 2020 od sodišča zahteva ugotovitev dveh služnostnih pravic hoje in vožnje ter odločitev o prepovedi oviranja izvrševanja teh služnostnih pravic.

2.Toženec je pri pristojnem prvostopenjskem sodišču podal predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. V njegovo utemeljitev navaja, da je stranka v več pravdnih postopkih pred pristojnim sodiščem in da se večina teh zaključi z razveljavitvijo pred pritožbenim sodiščem. Meni, da mu v teh postopkih pristojno sodišče redoma ne verjame, čeprav je, za razliko od nasprotnih strank, resnicoljuben. Toži o lastni obupanosti, saj ima občutek, da kar koli naredi, svojih pravic pred sodiščem ne more ubraniti. Opozarja, da vsi postopki potekajo nesorazmerno dolgo. Zaradi opisanega meni, da obstaja dvom o objektivni nepristranskosti vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Radovljici. Predlaga, da se pristojnost prenese na drugo okrajno sodišče, pri čemer meni, da bi bilo za obravnavanje predmetne zadeve najbolj primerno Okrajno sodišče v Ljubljani.

3.Tožnik je na toženčev predlog za delegacijo pristojnosti odgovoril, da so tožnikovi predlog in navedbe, ki naj bi ga utemeljevale, neutemeljeni, zato predlaga njegovo zavrnitev.

4.Predlog ni utemeljen.

5.Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je torej v prvi vrsti namenjena zagotavljanju smotrnosti, vendar je izjemoma, kot "drug tehten razlog", mogoče upoštevati tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. V praksi so to največkrat okoliščine, ki so povezane z dojemanjem strank in javnosti o nepristranskosti sodišča.

6.Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, kar terja njihovo ozko razlago. Toženčevo subjektivno doživljanje odločanja o sporu pred pristojnim sodiščem kot neustrezno, protizakonito in predolgo, ter posledično nezaupanje vanj, ne nudijo podlage za subsumpcijo pod standard "drugega tehtnega razloga" oziroma "obstoj razumno utemeljenega dvoma javnosti v objektivno nepristranskost sojenja v konkretni zadevi". To velja tudi glede nezadovoljstva predlagatelja z ravnanjem pristojnega sodišča v drugih (preteklih) postopkih, v katerih je že bil udeležen kot stranka. Z obstojem takšnega več desetletji trajajočega ustaljenega stališča

je Vrhovno sodišče toženca tudi že seznanilo, ko je odločalo o njegovem predlogu za prenos pristojnosti v drugem postopku.

Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog za določitev drugega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi zavrnilo. za izločitev takega sodnika. Institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na

-------------------------------

1Gl. sklepe Vrhovnega sodišča I R 44/2024 z dne 17. 4. 2024, I R 113/2024 z dne 21. 8. 2024,I R 200/2024 z dne 20. 11. 2024, I R 209/2023 z dne 6. 12. 2023, I R 106/2019 z dne 5. 9. 2019,I R 58/2013 z dne 15. 5. 2013, I R 162/2009 z dne 16. 12. 2009 in številne druge.

2Gl. sklep Vrhovnega sodišča I R 54/2025 z dne 7. 5. 2025.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.