Jedro

Sodišče prve stopnje je pri presoji pravilnosti ponovne odmere starostne pokojnine z upoštevanjem dela plač, s katerimi so bile v letu 1992 vplačane delnice za notranji odkup, zmotno presodilo obrazec M-4/M-8 z dne 21. 1. 2009, s tem ko je toženi stranki naložilo, da upošteva tako podatke, razvidne iz omenjenega obrazca, kot tudi že ugotovljene zneske pokojninske osnove, ki je bila tožnici priznana z odločbo z dne 20. 3. 2008. Zneska je namreč treba upoštevati ločeno, in sicer za čas od 1. 1. 1992 do 29. 2. 1992 in za čas od 1. 3. 1992 do 31. 12. 1992, ker gre za različne povprečne stopnje davkov in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plače v Republiki Sloveniji. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ustrezno spremenilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da glasi: „Tožena stranka je dolžna ponovno odmeriti starostno pokojnino od 1. 1. 2010 dalje, z upoštevanjem zneska za obdobje od 1. 1. 1992 do 29. 2. 1992 v višini 183.192,84 SIT in za obdobje od 1. 3. 1992 do 31. 12. 1992 v višini 1.890.886,15 SIT.“.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. … z dne 31. 5. 2010 in št. ... z dne 11. 3. 2010 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo ponovno odmero starostne pokojnine od 1. 1. 2010 dalje, s tem, da se poleg že ugotovljenih zneskov, v pokojninsko osnovno upošteva tudi znesek 2.074.078,99 SIT oz. 8.655,00 EUR (II. točka izreka). Novo odločbo je tožena stranka dolžna izdati v roku 30 dni ter tožnici povrniti razliko med že izplačanimi zneski pokojnine in zneski na novo odmerjene pokojnine, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od dneva zapadlosti posameznega zneska pokojnine od 1. 1. 2010 dalje. Kar je tožnica zahtevala več je sodišče zavrnilo. Sodišče je nadalje tudi odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka (III. do VI. točka izreka). Glede stroškov postopka je sodišče prve stopnje izdalo dopolnilni sklep opr. št. V Ps 928/2015 z dne 21. 9. 2015. 2. Zoper II. točko izreka sodbe se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da soglaša z odločitvijo sodišča, da je dolžna tožnici na novo oz. ponovno odmeriti pokojnino z upoštevanjem zneskov, izplačanih iz naslova obveznic. Ne strinja pa se z načinom ponovne odmere pokojnine. Tožena stranka nasprotje, da se tožnici poleg že ugotovljenih zneskov pokojninske osnove, upošteva tudi znesek 2.074.078,99 SIT oz. 8.655,00 EUR. Iz zapisnika o opravljeni reviziji z dne 4. 2. 2009 izhaja, da je potrebno naknadno sporočene podatke na obrazcih M-4/M-8 za leto 1992 upoštevati namesto podatkov, ki so bili že javljeni in upoštevani pri prvotni odmeri starostne pokojnine in ne poleg že javljenih. Naknadno javljeni podati za leto 1992 namreč vsebujejo tako znesek osebnega dohodka, ki je bil javljen in upoštevan pri prvotni odmeri starostne pokojnine, kot znesek iz naslova obveznic, ki pa še ni bil upoštevan pri prvotni odmeri pokojnine. Na navedeno dejstvo je tožena stranka že opozorila v odgovoru na tožbo dne 2. 8. 2010 in tudi na glavni obravnavi dne 21. 8. 2015. Tožnici se tako pri izračunu pokojninske osnove za leto 1992 lahko upoštevata zneska, ki izhajata iz obrazca M-4/M-8 z dne 21. 1. 2009 in sicer za obdobje od 1. 1. 1992 do 29. 2. 1992 znesek v višini 183.192,84 takratnih SIT, za obdobje od 1. 3. 1992 do 31. 12. 1992 pa znesek v višini 1.890.886,15 takratnih SIT. Navedena zneska sta sestavljena tako iz osebnega dohodka kot tudi iz obveznic in nadomeščata prejšnji podatek o plači za leto 1992, ki je bil upoštevan pri prvotni odmeri starostne pokojnine. Razen tega je za izračun pokojninske osnove za leto 1992 potrebno ločeno upoštevati zneska. Razlog je v različni povprečni stopnji davkov in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plače v Republiki Sloveniji. Ta stopnja je v obdobju od 1. 1. 1992 do 29. 2. 1992 znašala 38,36 %, v obdobju od 1. 3. 1992 do 31. 12. 1992 pa 39,79 %. Tožena stranka pri izračunu pokojninske osnove tudi ne more upoštevati zneska določenega v EUR, saj za takšen izračun ni pravne podlage. Pritožbenemu sodišču predlaga ustrezno spremembo II. točke izreka tako, da se za izračun pokojninske osnove za leto 1992 upoštevata zneska, ki izhajata iz obrazca M-4/M-8 z dne 21. 1. 2009. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine, sodna odločba pa se opira zgolj na te listine. Gre za obrazec M-4/M-8 z dne 21. 1. 2009. 5. Sodišče prve stopnje je glede na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-270/14-9 z dne 27. 5. 2015 ponovno odločalo o odmeri starostne pokojnine. Pri izračunu pokojninske osnove, tožena stranka namreč za leto 1992 ni upoštevala dela plač, s katerim so bile vplačane obveznice za notranji odkup.

6. Na podlagi ustavne odločbe je že tožena stranka z odločbo št. ... z dne 13. 6. 2015 tožnici starostno pokojnino od 1. 7. 2015 dalje ponovno odmerila tako, da pokojnina znaša 1.032,04 EUR na mesec. Pred sodiščem pa je ostalo odprto vprašanje ali je tožnica do višjega zneska starostne pokojnine upravičena že pred omenjenim datumom. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da gre tožnici višji znesek starostne pokojnine že od 1. 1. 2010 dalje, kar glede na pritožbene navedbe ni sporno. Sporna je zgolj odločitev katere zneske je tožena stranka dolžna upoštevati pri ponovni odmeri pokojnine.

7. Za odločitev o zadevi je odločilen podatek razviden iz obrazca M-4/M-8 z dne 21. 1. 2009. Iz obrazca izhajajo podatki o plačah, ki jih je tožnica prejela v letu 1992. V obdobju od 1. 1. 1992 do 29. 2. 1992 je tako tožnica prejela znesek 183.192,84 takratnih SIT, v obdobju od 1. 3. 1992 pa do 31. 12. 1992 pa znesek 1.890.886,15 takratnih SIT (priloga A6). Iz zapisnika o opravljeni reviziji (priloga A5) izhaja, da podatki razvidni iz prej citiranega obrazca, vsebujejo tako podatke o izplačanih plačah kot tudi o delu plač, ki ga je tožnica prejela iz naslova obveznic. Revizor v zvezi s tem ugotavlja, da so zneski izplačani iz naslova obveznic prišteti k že javljenim podatkom za leto 1992. Omenjena zneska je upoštevala tudi tožena stranka pri ponovni odmeri pokojnine, kar je razvidno iz priloge k odločbi z dne 13. 6. 2015 in kar glede na navedbe tožnice na glavni obravnavi ni sporno. Sodišče prve stopnje je obrazec M-4/M-8 z dne 21. 1. 2009 očitno napačno presodilo, kajti toženi stranki je naložilo, da upošteva tako podatke razvidne iz omenjenega obrazca kot tudi že ugotovljene zneske pokojninske osnove (očitno gre za zneske, ki jih je tožena stranka upoštevala pri prvotni odmeri pokojnine), ki je bila tožnici priznana z odločbo z dne 20. 3. 2008. 8. Pravilno tudi tožena stranka opozarja, da je zaradi pravilne uporabe materialnega prava potrebno ločeno upoštevati zneska in sicer za čas od 1. 1. 1992 do 29. 2. 1992 in za čas od 1. 3. 1992 do 31. 12. 1992, kajti gre za različne povprečne stopnje davkov in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plače v Republiki Sloveniji.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi ter na podlagi 2. alineje 358. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS; št. 26/99 s spremembami) sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremenilo tako, da tožena stranka tožnici pri ponovni odmeri starostne pokojnine za čas od 1. 1. 2010 dalje upošteva za obdobje od 1. 1. 1992 do 29. 2. 1992 znesek v višini 183.192,84 SIT in za obdobje od 1. 3. 1992 do 31. 12. 1992 znesek v višini 1.890.886,15 SIT.