Jedro

Odsvojitev poslovnega deleža (od odsvojitelja na pridobitelja) v sodnem registru nima za posledico le izbrisa odsvojitelja, ampak tudi vpis pridobitelja, torej spremembo družbenika.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se prvonavedeni sklep registrskega sodišča potrdi.

2. Pritožba se zavrne in se drugonavedeni sklep registrskega sodišča potrdi.

Obrazložitev

1.) Registrsko sodišče je s sklepom z dne 16.9.1999 (opr. št. Srg 99/04781-1) odločilo o začetku postopka izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije (po uradni dolžnosti), s sklepom z dne 3.5.2000 (opr. št. Srg 1999/11017-7) pa o njenem izbrisu.

I.I. (družbenik in direktor gospodarske družbe) se je proti sklepu o izbrisu pritožil (po pooblaščeni odvetnici). Predlagal je, da se izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik je navedel, da ni prejel sklepa o zavrnitvi ugovora niti sklepa o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra. Vendar pa iz podatkov spisa izhaja, da je registrsko sodišče tako sklep o začetku postopka izbrisa kot tudi sklep o izbrisu gospodarski družbi poskusilo vročiti na naslovu njenega sedeža (v skladu z 2. odst. 25. čl. Zakona o sodnem registru (ZSR)), da vročitve na ta način ni bilo mogoče opraviti (sodna pisanja so se namreč vračala z opombo "odselil" in "ne obstaja več") in da je zato registrsko sodišče vročitev opravilo z nabitjem na sodno desko (v skladu s 26. čl. ZSR), in to gospodarski družbi kot subjektu izbrisa (ne pa njenemu družbeniku oz. direktorju).

Sicer pa pri vlogi I. I. z dne 15.10.1999 (list. št. 3) niti ni šlo za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa (po 30. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod)), ampak za "obvestilo" registrskega sodišča o spremembi družbenika oz. za "predlog", da se s sklepom o izbrisu počaka do zaključka izvršilnega postopka za dosego izstavitve listine, primerne za vpis (spremembe družbenika) v sodni register, ki pa v postopku izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije nista pravno upoštevna. Pravno upoštevno je namreč le dejstvo, ali se je gospodarska družba uskladila z ustreznimi določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), česar pa pritožnik ni zatrjeval. Pritožnik je tudi navedel, da sklepa o izbrisu gospodarske družbe ni mogoče izvršiti pred njegovo pravnomočnostjo, kar pa niti ni sporno, saj v skladu s 1. odst. 35. čl. ZFPPod registrsko sodišče izbriše gospodarsko družbo iz sodnega registra šele po zavrnitvi pritožbe zoper sklep o izbrisu. Zato iz podatkov sodnega registra tudi izhaja, da je status vpisa gospodarske družbe (kljub izdaji sklepa o njenem izbrisu) še vedno "redno".

Pritožnik se je končno skliceval na navedbe v pritožbi proti sklepu o zavrnitvi predloga, da se ga izbriše kot družbenika in zastopnika, vendar takšno sklicevanje ni upoštevno. Pritožnik mora namreč navesti razloge, ki jih želi v pritožbi uveljavljati.

Tako je drugostopenjsko sodišče na podlagi 28. čl. ZFPPod v zvezi z 2. tč. 39. čl. ZSR pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep registrskega sodišča o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije.

2.) Registrsko sodišče je s sklepom z dne 3.5.2000, opr. št. Srg 11017/1999-8, zavrnilo predlog, da se I.I. izbriše kot družbenik in zastopnik.

I. I. se je proti takšnemu sklepu pritožil (po pooblaščeni odvetnici). Predlagal je, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dovoli, da se ga iz sodnega registra izbriše kot družbenika in zastopnika gospodarske družbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik je očital registrskemu sodišču, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko ni upoštevalo, da že od dne 1.3.1994 ni več ustanovitelj in družbenik gospodarske družbe. Tistega dne naj bi namreč prišlo do "prenosa lastništva firme" (tj. do prenosa poslovnega deleža) na D.K..

Pritožnik bi, če bi izkazal zatrjevani prenos "lastništva firme" oz. poslovnega deleža (kot skupnosti pravic in obveznosti, ki jih je imel kot družbenik na temelju osnovnega vložka), dejansko prenehal biti družbenik. Vendar pa takšnega prenosa (spremembe družbenika) v sodnem registru ni mogoče opraviti le z izbrisom prejšnjega družbenika, ampak je treba istočasno vpisati novega družbenika (gl. 4. čl. ZSR in 32. čl. Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredbe)), kar je v izpodbijanem sklepu pravilno (čeprav ob sklicevanju na druge pravne predpise) pojasnilo že registrsko sodišče. Do spremembe družbenika naj bi namreč prišlo zaradi odsvojitve poslovnega deleža (od odsvojitelja na pridobitelja), ne pa morda zaradi izstopa družbenika (sicer pa izstop I.I. iz enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo niti ne bi bil mogoč, saj družba brez družbenikov ne more obstajati).

Zato je drugostopenjsko sodišče na podlagi 2. tč. 39. čl. ZSR pritožbo (kot neutemeljeno) zavrnilo ter (kot zakonit in pravilen) potrdilo sklep registrskega sodišča o zavrnitvi predloga za izbris I.I. kot družbenika in zastopnika gospodarske družbe.