Jedro

Pritožbene navedbe se nanašajo na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Ker v sporih majhne vrednosti izpodbijanje dejanskega stanja ni dopusten pritožbeni razlog, pritožbeno sodišče navedenih pritožbenih navedb ne more upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je dolžna tožena stranka tožeči v roku 15 dni plačati 242,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2018 dalje (I. točka izreka) ter toženi stranki naložilo, da je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 94,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je laično pritožbo vložila tožena stranka. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. V sporih majhne vrednosti je sodbo mogoče izpodbijati samo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja naslednje: - tožena stranka je po A. A. (v dogovoru z B. B.) in B. B. dne 22. 11. 2018, 26. 11. 2018 in 28. 11. 2018 pri tožeči stranki naročila storitev prevodov iz slovenskega v italijanski jezik, - tožeča stranka je naročene storitve prevajanja opravila in je toženi stranke dne 23. 11. 2018, 26. 11. 2018 in 29. 11. 2018 po elektronski pošti poslala naročene prevode, prejem katerih je tožena stranka v istem dnevu potrdila, - za opravljene storitve je tožeča stranka toženi dne 6. 12. 2018 izdala vtoževani račun v vrednosti 242,23 EUR (priloga spisa A7), - tožena stranka izdanega računa ni zavrnila in ga kljub večkratnim pozivom ni poravnala.

6. Tožena stranka v pritožbi ponavlja že v postopku na prvi stopnji podane navedbe, da do posla ni prišlo, ker ni bilo objave na spletu in da bi morala tožeča stranka v dokaz priložiti podpisani dogovor o prevodu s strani C. d. o. o., ki ga nima. Navedene pritožbene navedbe se nanašajo na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Ker v sporih majhne vrednosti izpodbijanje dejanskega stanja ni dopusten pritožbeni razlog, pritožbeno sodišče navedenih pritožbenih navedb ne more upoštevati.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki je glede na ugotovljeno dejansko stanje (tožeča stranka je opravila storitve prevodov, ki jih je tožena stranka naročila in brez ugovorov prevzela) pravilno uporabilo ustrezne določbe materialnega prava o podjemni pogodbi (619. do 648. člen Obligacijskega zakonika – OZ) in tožbenemu zahtevku ugodilo.

8. Ker drugih (dopustnih) pritožbenih navedb tožena stranka ni podala, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).