Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil predlog oškodovanca kot tožilca za oprostitev plačila sodne takse nepopoln, ter ga utemeljeno pozvalo k njegovi dopolnitvi s podatki in izjavami, taksativno določenimi v drugem odstavku 12. člena ZST-1.

Izrek

Pritožba oškodovanca kot tožilca M.H. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog oškodovanca kot tožilca za oprostitev plačila sodne takse.

2. Zoper tak sklep se je pritožil oškodovanec kot tožilec, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da pritožbeno sodišče njegovi prošnji za oprostitev plačila sodne takse ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb ter preučitvi spisovnega gradiva, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita.

5. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v drugem odstavku 12. člena taksativno našteva, katere podatke in izjave more vsebovati predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil predlog oškodovanca kot tožilca za oprostitev plačila sodne takse nepopoln, ter ga utemeljeno pozvalo k njegovi dopolnitvi s podatki in izjavami, taksativno določenimi v drugem odstavku 12. člena ZST-1, in ga opozorilo na posledice, če v danem roku tega ne bo storil. Kot je to pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, oškodovanec kot tožilec predloga ni ustrezno dopolnil, saj ni predložil podatkov o stanju na odprtih transakcijskih računih, niti ni podal soglasja, da sodišče z namenom ugotavljanja njegovega materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Razen tega pa oškodovanec kot tožilec ni podal izjave, da so vsi predloženi podatki resnični, točni in popolni. Na podlagi navedenega se sodišče prve stopnje ni moglo celostno prepričati o premoženjskem stanju oškodovanca kot tožilca, zato je pravilno in zakonito njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku kot nepopolnega zavrglo.

6. Na takšno odločitev sodišča pa ne more vplivati niti pritožbena navedba oškodovanca kot tožilca, da ga je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni na podlagi enako predloženih dokazil oprostilo plačila sodne takse. V obravnavani zadevi namreč sodišče prve stopnje o predlogu oškodovanca kot tožilca ni odločalo vsebinsko, saj niso izpolnjeni pogoji, kot je to obrazloženo zgoraj, zaradi česar je sklicevanje pritožnika na ugoditev njegovemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse pred drugim sodiščem povsem brez podlage.

7. Glede na navedeno, in ker pritožba tudi v ostalem ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopenjskega sodišča, je bilo potrebno pritožbo oškodovanca kot tožilca zavrniti kot neutemeljeno.