Jedro

Ob takšnem dejanskem stanju, ko meja med zemljišči ni označena in je tožena stranka v prvotnem postopku dala napotilo za ogled, ni možno zaključiti, da v ponovljenem postopku na prvi stopnji zaslišanje sosedov, ki so stranke v postopku, in ogled na kraju samem, ne bi mogla vplivati na odločitev upravnega organa.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 134/97-9 z dne 4.9.1999 in zadevo vrne v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožnice proti odločbi tožene stranke z dne 10.1.1997. S to odločbo sta bili zavrnjeni pritožbi tožnice in D.M. proti odločbi Upravne enote P. z dne 2.4.1996, s katero je bilo investitorju V.B. dovoljena postavitev ograje, stoječe na parc. št. 1064/3 in 1064/4 k.o. P., na vzhodni strani stanovanjske hiše v P. Tožena stranka je v svoji odločbi navedla, da je investitor z zemljiškoknjižnim izpiskom, ki je javna listina, izkazal, da je upravičen razpolagati z zemljiščem. Organ prve stopnje ni zagrešil nobene kršitve postopka, saj potek ugotovitvenega postopka določa, glede na okoliščine posameznega primera, uradna oseba, ki vodi postopek. Odlok o pomožnih objektih, ki ga je izdala občina P. (Uradne objave, št. 27/89) v 4. členu določa, da mora investitor svoji zahtevi za priglasitev del priložiti mnenje neposrednih sosedov, če so z gradnjo lahko prizadete njihove pravice ali zakonite koristi. Mnenje pa predstavlja subjektivni odnos do nekega dejstva in od mnenja ni odvisna rešitev v konkretni upravni stvari, pač pa upravnemu organu omogoča ugotovitev vseh dejstev in okoliščin pomembnih za odločitev. Smisel medposestnih ograj pa je, da se gradijo ob posestni meji in na ta način obvarujejo eno zemljišče od drugega. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovore tožnice glede nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, da investitor ne izkazuje svoje pravice na zemljiščih in da je bila izdana upravna odločba brez predhodnega obveznega mnenja sosedov in brez ogleda na kraju samem. Svojo odločitev je sodišče utemeljilo s tem, da je imel investitor v času izdaje upravne odločbe prve stopnje pravico razpolaganja z zemljiščem. Opustitev zaslišanja sosedov pa ne pomeni bistvene kršitve pravil upravnega postopka, saj glede na ugotovljeno dejansko stanje, le-to ne bi vplivalo na odločitev o stvari. Tožnica je sicer predložila izpisek iz zemljiške knjige iz leta 1991, s katerimi dokazuje lastništvo parcel, na katerih naj bi stal mejni zid, investitor pa je predložil zemljiškoknjižni izpisek iz leta 1995. Sklep o dovolitvi obnove postopka parcelacije Geodetske uprave, Izpostava K. pa je z dne 2.9.1996, to je po izdaji odločbe organa prve stopnje, zato je lastništvo parcel investitorja nesporno izkazano z javno listino.

Tožnica v pritožbi navaja, da se sklicuje na navedbe v tožbi (nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje; kršitev upravnega postopka s tem, da v postopek niso bili vključeni ostali upravičenci pravice uporabe na spornih zemljiščih, ni bilo pridobljeno mnenje neposrednih sosedov in ni bil opravljen ogled na kraju samem; napačen pravni zaključek tožene stranke, da sporni zid in ograja ne bosta prizadela pravic ali zakonitih koristi sosedov). Sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do temeljnega problema, da upravna odločba pomeni podporo investitorju v njegovem posegu v tožničino posest in lastnino, tako zemljišča kot objektov na njem (škarpe). Napačno je bilo presojeno, da opustitev mnenj sosedov v smislu 4. člena Odloka o pomožnih objektih, ne pomeni bistvene kršitve postopka. Nepravilno je tudi stališče sodišča, da sklep o dovolitvi obnove postopka parcelacije ne more vplivati na odločanje upravnega organa prve stopnje. To dovoljenje za obnovo bi morali upoštevati vsaj drugi organi v postopku. Parcelne meje še vedno niso določene in je zato upravni organ odločal na podlagi nejasnih predpostavk.

Prizadeta stranka A.B., dedinja pokojnega investitorja, v odgovoru na pritožbo navaja, da na spornem zemljišču ni objektov. Neutemeljena je trditev tožnice, da se v spornem primeru prepletata last in posest. Tožnica je zamolčala odločbo Geodetske uprave iz K., s katero je bil zavrnjen njen predlog za obnovo postopka združitve treh parcel investitorja v eno parcelo. Meje med zemljišči so v naravi vidne, postopek za vkop mejnih kamnov pa je bil ustavljen, ker tožnica in D.M. nista dala soglasja.

Tožnica v pripombah na odgovor na tožbo navaja, da ima na spornem zemljišču lastnino, prav tako pa tudi na objektih na njem, kar je razvidno tudi iz izvedeniškega mnenja. Odločba geodetske uprave, s katero je bil zavrnjen predlog za obnovo postopka združevanja parcel, še ni pravnomočna. Vkop mejnih kamnov pa brez soglasja tako ni mogoč.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi izhajalo iz stališča, da listine, zbrane v upravnem spisu potrjujejo, da je imel investitor, v času izdaje odločbe na prvi stopnji, pravico razpolagati z zemljiščem. Sodišče je tudi ocenilo, da opustitev zaslišanja sosedov ne pomeni bistvene kršitve pravil upravnega postopka, saj to ne bi vplivalo na odločitev o stvari.

Pritožbeno sodišče se v obravnavanem primeru s tako presojo ne strinja. Meja med zemljiščema tožnice in investitorja v naravi ni označena z mejniki, saj je bila zavrnjena zahteva za prenos posestne meje po podatkih zemljiškega katastra v naravo. Iz vloge investitorja za izdajo dovoljenja za postavitev ograje z dne 10.2.1996 izhaja, da bo najmanjši odmik pri izkopu jame za postavitev betonskih temeljev ograje le 5 cm od meje s sosednjim zemljiščem. Ob takem stanju, ko meja med zemljišči ni označena in je tožena stranka v prvotnem postopku dala napotilo za ogled, ni možno zaključiti, da v ponovljenem postopku na prvi stopnji zaslišanje neposrednih sosedov, ki so stranke v postopku, in ogled na kraju samem, ne bi mogla vplivati na odločitev upravnega organa. Tako ravnanje upravnega organa pa predstavlja bistveno kršitev določb upravnega postopka. Sodišče prve stopnje, ki take kršitve navedene v 3. točki 3. odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ni upoštevalo, je bistveno kršilo določbo 2. odstavka 77. člena ZUS, saj je to vplivalo na zakonitost sodbe.

Ker je bila v postopku na prvi stopnji bistveno kršena določba postopka o upravnem sporu, je sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v skladu s 74. členom ZUS razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek.