Jedro

Iz prvega odstavka tar. št. 3 ZST izhaja, da se za pritožbo zoper sodbo plača dvojna taksa iz prvega odstavka tar. št. 1, slednja pa določa, da se za tožbo in nasprotno tožbo plača taksa po vrednosti zahtevka. Že jezikovna razlaga torej pokaže, da ZST zahtevka po tožbi in nasprotni tožbi obravnava ločeno, torej da se taksa za pritožbo zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o posameznem zahtevku, plača za vsakega posebej. Če k temu dodamo še sistematično razlago (pojasnilo č) k tar. št. 2, po katerem se taksa za sodbo, s katero je odločeno o zahtevku po nasprotni tožbi, plača, kot da je sodišče nasprotno tožbo obravnavalo posebej), pritožnikovo stališče, da je treba plačati le eno sodno takso (t. j. le za pritožbo zoper sodbo o zahtevku po tožbi), očitno ne drži. Z združitvijo dveh pravd v enotno obravnavanje (najsi bosta to dve tožbi ali pa tožba in nasprotna tožba) ne pride do zlitja tožbenih zahtevkov v enega, temveč pravdi obdržita vsaka svojo samostojnost. Vse pojasnjeno pomeni, da je potrebno plačati sodno takso posebej za pritožbo zoper sodbo o zahtevku po tožbi ter posebej za pritožbo zoper sodbo o zahtevku po nasprotni tožbi. Sodišče prve stopnje, ki je seštelo vrednosti obeh spornih predmetov in (z enim plačilnim nalogom) odmerilo enotno sodno takso za pritožbo, je zato nepravilno uporabilo materialno pravo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana I. točka izreka sklepa delno spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke (tožeče stranke po nasprotni tožbi) zoper plačilni nalog opr. št. I Pg 44/2005-144 z dne 7. 9. 2017 delno ugodi tako, da znaša sodna taksa za pritožbo zoper sodbo o zahtevku po tožbi 500,00 EUR ter sodna taksa za pritožbo zoper sodbo o zahtevku po nasprotni tožbi 500,00 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi izpodbijani nespremenjeni del sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6. 10. 2017 v I. točki izreka zavrnilo ugovor tožene stranke (tožeče po nasprotni tožbi) zoper naloga za plačilo sodne takse opr. št. I Pg 44/2005-144 in opr. št. I Pg 44/2005-146, oba z dne 7. 9. 2017. V II. točki izreka pa je toženi stranki (tožeči po nasprotni tožbi) naložilo ustrezno dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper navedeni sklep, smiselno zoper I. točko izreka, se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP pravočasno pritožuje tožena stranka (tožeča stranka po nasprotni tožbi). Višjemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru tožene stranke v celoti ugodi in izda nov plačilni nalog za plačilo sodne takse. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sodbo in sklepom z dne 8. 4. 2016 odločilo o zahtevku po tožbi in nasprotni tožbi. Navedeno sodbo in sklep s pritožbo z dne 31. 8. 2017 v celoti (tako glede odločitve o zahtevku po tožbi kot tudi glede odločitve o zahtevku po nasprotni tožbi) izpodbija tožena stranka (tožeča po nasprotni tožbi). Postopka po tožbi in po nasprotni tožbi sta se začela pred uveljavitvijo Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, v nadaljevanju ZST-1), zato je sodišče prve stopnje dne 7. 9. 2017 izdalo plačilna naloga opr. št. I Pg 44/2005-144 in opr. št. I Pg 44/2005-146, s katerima je glede na določbo 39. člena ZST-1 skladno z Zakonom o sodnih taksah (Ur. l. SRS, št. 30/78, 10/79, 36/83, 46/86, 34/88 in 1/90 ter Ur. l. RS, št.48/90 - ZFJP, 14/91, 38/96, 20/98, 50/98 - odločba US, 70/00, 93/01, 99/02 - odločba US, 73/03 - odločba US in 121/03, v nadaljevanju ZST) toženi stranki (tožeči po nasprotni tožbi) odmerilo sodno takso za sodbo o zahtevku po nasprotni tožbi ter sodno takso za pritožbo zoper sodbo o zahtevku po tožbi in nasprotni tožbi. Zoper plačilna naloga je tožena stranka (tožeča po nasprotni tožbi) iz razloga napačne odmere sodne takse vložila ugovor z dne 14. 9. 2017, v katerem je podala tudi predlog za oprostitev oziroma za odlog ali obročno plačilo sodne takse. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6. 10. 2017 (izpodbijani sklep) zavrnilo ugovor tožene stranke (tožeče po nasprotni tožbi) zoper navedena plačilna naloga ter toženi stranki naložilo ustrezno dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Pojasnilo je, da je s plačilnim nalogom opr. št. I Pg 44/2005-146 odmerilo sodno takso za sodbo o zahtevku po nasprotni tožbi, in sicer skladno s 1. odstavkom tar. št. 2 v zvezi s 1. odstavkom tar. št. 1 ZST, tako da ta glede na vrednost zahtevka po nasprotni tožbi (25.000,00 EUR) znaša 250,00 EUR. S plačilnim nalogom opr. št. I Pg 44/2005-144 pa je odmerilo sodno takso skupaj za pritožbo zoper sodbo o zahtevku po tožbi in nasprotni tožbi, in sicer skladno s 1. odstavkom tar. št. 3 v zvezi s 1. odstavkom tar. št. 1 ZST, tako da ta glede na skupno vrednost spora po tožbi (25.000,00 EUR) in nasprotni tožbi (25.000,00 EUR) znaša 1.000,00 EUR (2 x 1 % od 50.000 EUR).

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena istega zakona po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje delno zmotno uporabilo materialno pravo.

6. Glede odločitve sodišča prve stopnje o ugovoru pritožnika zoper plačilni nalog opr. št. I Pg 44/2005-146, s katerim je bila odmerjena sodna taksa za sodbo o zahtevku po nasprotni tožbi, pritožba ni obrazložena in konkretizirana, podani pa tudi niso razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato pritožbeno sodišče tej odločitvi sodišča prve stopnje in razlogom zanjo v celoti sledi.

7. Pritožbena zavzemanja v smeri, da je pritožba zoper sodbo o zahtevku po nasprotni tožbi takse prosta, niso utemeljena. Iz 1. odstavka tar. št. 3 ZST izhaja, da se za pritožbo zoper sodbo plača dvojna taksa iz 1. odstavka tar. št. 1, slednja pa določa, da se za tožbo in nasprotno tožbo plača taksa po vrednosti zahtevka. Že jezikovna razlaga torej pokaže, da ZST zahtevka po tožbi in nasprotni tožbi obravnava ločeno, torej da se taksa za pritožbo zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o posameznem zahtevku, plača za vsakega posebej. Če k temu dodamo še sistematično razlago (pojasnilo č) k tar. št. 2, po katerem se taksa za sodbo, s katero je odločeno o zahtevku po nasprotni tožbi, plača, kot da je sodišče nasprotno tožbo obravnavalo posebej), pritožnikovo stališče, da je treba plačati le eno sodno takso (t. j. le za pritožbo zoper sodbo o zahtevku po tožbi), očitno ne drži.1

8. Glede na pravkar pojasnjeno pa pritožnik nadalje utemeljeno opozarja na to, da bi moralo sodišče prve stopnje za pritožbeni postopek odmeriti dve sodni taksi ter izdati dva ločena plačilna naloga, in sicer enega za sodno takso za pritožbo zoper sodbo o zahtevku po tožbi ter enega za sodno takso za pritožbo zoper sodbo o zahtevku po nasprotni tožbi. Ob tem pritožbeno sodišče še izpostavlja, da z združitvijo dveh pravd v enotno obravnavanje (najsi bosta to dve tožbi ali pa tožba in nasprotna tožba) ne pride do zlitja tožbenih zahtevkov v enega, temveč pravdi obdržita vsaka svojo samostojnost.2 Vse pojasnjeno pomeni, da je potrebno plačati sodno takso posebej za pritožbo zoper sodbo o zahtevku po tožbi ter posebej za pritožbo zoper sodbo o zahtevku po nasprotni tožbi.3 Sodišče prve stopnje, ki je seštelo vrednosti obeh spornih predmetov in (z enim plačilnim nalogom) odmerilo enotno sodno takso za pritožbo, je zato nepravilno uporabilo materialno pravo.

9. Ker je pritožnik izpodbijal odločitev prvostopenjskega sodišča tako glede odločitve o zahtevku po tožbi kot glede odločitve o zahtevku po nasprotni tožbi, je dolžan plačati sodno takso tako, kot da bi bilo o vsakem zahtevku odločeno posebej, t.j. z dvema sodnima odločbama - torej po ločenih plačilnih nalogih za vsak zahtevek glede na vrednost spornega predmeta, in sicer (na podlagi 1. odstavka tar. št. 3 v zvezi s 1. odstavkom tar. št. 1 ZST) za pritožbo zoper sodbo o zahtevku po tožbi v višini 500,00 EUR (2 x 1% od 25.000,00 EUR) ter za pritožbo zoper sodbo o zahtevku po nasprotni tožbi v višini 500,00 EUR (2 x 1 % od 25.000,00 EUR). V skladu z navedenim bo moralo prvostopenjsko sodišče po prejemu tega sklepa pritožniku izdati in skupaj s sklepom vročiti še nova naloga za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo.

10. Iz navedenega izhaja, da je pritožba tožene stranke (tožeče po nasprotni tožbi) delno utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče delno ugodilo in izpodbijani del sklepa delno spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (1. točka 365. člena ZPP).

1 Enako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1060/2007 z dne 28. 3. 2007. 2 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 438/2017 z dne 14. 3. 2017. 3 Smiselno enako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 106/2017 z dne 2. 2. 2017.