- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sklep I Cp 445/2015
ECLI:SI:VSKP:2015:I.CP.445.2015 Civilni oddelek
Povzetek
- Udeležba v postopku delitve solastnineAli je novi solastnik G.V. udeleženec postopka delitve solastnine, kljub temu da se ne strinja s predlogom za delitev?
- Pravica do pritožbeAli lahko G.V. uspešno izpodbija sklep o razširitvi predloga za delitev solastnine na njega?
- Sprememba lastninskega stanjaKako sprememba lastninskega stanja vpliva na postopek delitve solastnine?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Lastninsko stanje nepremičnine v solastnini, ki je predmet delitve v nepravdnem postopku, se je med postopkom spremenilo in je zato sodišče dopolnjen predlog za delitev pravilno poslalo v odgovor tudi novemu solastniku. Ker se je slednji z vlogo, s katero se ni strinjal z vsebinskim predlogom za delitev solastnine, spustil v obravnavanje zadeve, ga je sodišče utemeljeno štelo za udeleženca postopka. Njegova pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče dovolilo razširitev predloga za delitev solastnine nanj, je, glede na to, da se v zdajšnji fazi postopka udeležbi ne more več upirati, neutemeljena.
Izrek
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se v uvodoma navedeni nepravdni zadevi dovoli razširitev predloga za delitev solastnine na novega solastnika G.V., ki od dneva pravnomočnosti tega sklepa dalje postane drugi nasprotni udeleženec v zadevi. Odločitev je sprejelo na predlog L.V. in na podlagi ugotovitve, da je nasprotni udeleženec med postopkom prenesel svoj solastninski delež na nepremičnini, ki je predmet delitve, na sina G.V..
Proti taki odločitvi se pritožuje G.V.. Navaja, da ni dal soglasja za ta postopek in se s postopkom delitve absolutno ne strinja. Za delitev nepremičnine s prodajo tudi ni nobenih pogojev. Predlagateljica se lahko vedno vseli nazaj v pritlično stanovanje hiše in ji tega nihče ne brani. Iz hiše se je namreč prostovoljno sama odselila. Pritožnik se ne strinja s predlogom, da bi predlagateljici njen delež na hiši izplačal v denarju. Je brez zaposlitve in brez sredstev in matere ni sposoben izplačati.
Pritožba ni utemeljena.
V postopku za delitev stvari v solastnini morajo biti udeleženi vsi solastniki, saj je s sodno odločbo, ki jo sodišče izda v delitvenem postopku, prizadet interes vsakega od njih. Potem ko se je v obravnavani zadevi lastninsko stanje nepremičnine med postopkom spremenilo in so po aktualnih zemljiškoknjižnih podatkih solastniki trije: poleg predlagateljice L.V. še I.V. in G.V., je prvostopenjsko sodišče od predlagateljice zahtevalo, naj oblikuje predlog za delitev v skladu s prvim odstavkom 119. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP), torej navede podatke o (vseh) solastnikih in velikosti njihovih deležev, kar je predlagateljica tudi storila. Tak dopolnjen predlog je bil poslan v odgovor tudi novemu udeležencu G.V., ki se je z vlogo z dne 19.2.2015 spustil v obravnavanje zadeve, le da se ni strinjal z vsebinskim predlogom predlagateljice, da se ji njen delež na hiši izplača v denarju. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno štelo za udeleženca postopka tudi G.V. Njegova pritožba je, glede na to, da se v zdajšnji fazi postopku udeležbi več ne more upirati, neutemeljena, glede načina delitve nepremičnine pa bo moral ustrezne navedbe podati med postopkom. Stvar prvostopenjskega sodišča je namreč, da upoštevajoč 69. do 71. člen Stvarnopravnega zakonika odloči o načinu delitve.
Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).