Jedro

Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino, ni dovoljena.

Izrek

I. Pritožba se v delu, v katerem izpodbija odločitev v III. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje, zavrže. II. V preostalem delu se pritožbi delno ugodi, razveljavita se II. točka izreka v delu, v katerem izpodbija odločitev o zavrnitvi predloga dolžnice za odlog izvršbe, in izpodbijana IV. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje ter se v tem obsegu zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

III. Še v preostalem delu se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem in nerazveljavljenem delu (I. točka izreka in II. točka izreka v delu, v katerem izpodbija odločitev o zavrnitvi predloga za ustavitev izvršbe) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

IV. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice po izteku roka vložen 12. 8. 2021 (I. točka izreka), zavrnilo predlog dolžnice za odlog izvršbe in za ustavitev izvršbe (II. točka izreka), zavrnilo predlog dolžnice za drugo sredstvo izvršbe (III. točka izreka). Dolžnici je naložilo, da mora povrniti upniku izvršilne stroške v znesku 447,98 EUR v 8 dneh od vročitve tega sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izteka tega roka dalje. V višje priglašenem znesku je stroške zavrnilo (IV. točka izreka).

2. Dolžnica pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

Ponavlja navedbe, ki se nanašajo na opis dogodkov iz časa sklepanja izvršilnega naslova. Ponavlja navedbe, da ni seznanjena s točnim zneskom dolga do upnika in da je posojilno pogodbo podpisala v stiski, zato v njej ni izražena njena prava volja. Notarska listina je bila sestavljena v okoliščinah, ki izključujejo njeno verodostojnost, zato ne more biti podlaga izvršbi. Navaja, da je skladno z določbami 56. člena ZIZ vložila ugovor po izteku roka, ki se nanaša na samo terjatev, in sicer, da je vložila tožbo na ničnost posojilne pogodbe. Ponavlja obširne navedbe, da skladno 4. točko prvega odstavka 79. člena ZIZ njena odvetniška pisarna ne more biti predmet izvršbe, ker je dolžnici, ki opravlja javno službo nujno potrebna za opravljanje njenega dela. Odvetniška pisarna ni bila zastaviteljica, porok ali dolžnik v razmerju do upnika. Nadalje ponavlja, da bi dolžnici s prodajo predmetne nepremičnine nastala nepopravljiva škoda že samo iz razloga, ker v njej ne bi mogla več opravljati poklica in izvajati svojega dela v javno korist, zato je podan razlog za odlog in ustavitev izvršbe. Razlog za odložitev izvršbe je tudi dejstvo, da imajo v stanovanju, ki je predmet izvršbe, stalno prebivališče poleg dolžnice še dva njena sicer polnoletna otroka in njena mati, kot tudi dolžnica sama. Vsi štirje bi s prodajo nepremičnine ostali brez prebivališča, kljub temu, da bi se upnik poplačal iz njihovega doma, ki je veliko več vreden, kot njegova terjatev do dolžnice. Podana je nesorazmernost med izterjevano terjatvijo 20.000,00 EUR in tržno vrednostjo nepremičnine 247.300,00 EUR. Predmetna nepremičnina ima status stanovanja, predstavlja njen dom in dom njene družine, zato so vpisane služnosti stanovanja na nepremičnini. Sodišče bi moralo proučiti sorazmernost in ukrepati po uradni dolžnosti v skladu z določbami 71. člena ZIZ. Razlog za odlog izvršbe je tudi, če je vložena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, kar mora sodišče spoštovati, saj je predlogu za odlog vložena tudi tožba na ugotovitev ničnosti neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Dolžnica s tožbo utemeljuje ničnost pravnega posla. V nadaljevanju ponavlja navedbe, ki se nanašajo na njen predlog za drugo sredstvo izvršbe.

3. Upnik v po pooblaščencu vloženem odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam dolžnice, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba zoper III. točko izreka ni dovoljena, pritožba zoper I., II. in IV. točko izreka je delno utemeljena.

**O pritožbi zoper III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje**

5. V skladu s tretjim odstavkom 169. člena ZIZ ni dovoljena pritožba zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino, kar je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, s katerim je zavrnilo predlog dolžnice za dovolitev drugega izvršilnega sredstva, tudi pravilno pojasnilo.

6. Iz navedenega razloga je sodišče druge stopnje pritožbo zoper III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje v skladu s 1. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo, ker je vsebinsko ne sme obravnavati.

**O pritožbi zoper I. točko izreka in II. točko izreka v delu, v katerem izpodbija odločitev o zavrnitvi predloga dolžnice za ustavitev izvršbe**

7. Predmet pritožbenega preizkusa I. točke izreka je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora dolžnice po izteku roka.

8. Ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, lahko dolžnik vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ). Dolžnik je dolžan v takem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve. Sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru (drugi odstavek 56. člena ZIZ).

9. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v ugovoru zatrjevana dejstva, ki so nastopila v obdobju po sklenitvi izvršilnega naslova - Notarskega zapisa posojilne pogodbe in sporazuma SV 921/2015 ter po pravnomočnosti sklepa o izvršbi ter se nanašajo na spremembe v osebnem in poslovnem odnosu med dolžnico in M. K., kateri naj bi bil povezan z vračilom denarja, ki predstavlja dolg iz te izvršilne zadeve, ne predstavljajo dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev. Pravilno je pojasnilo, da iz izvršilnega naslova ne izhajajo podatki o načinu vračanja ali nižji višini dolga, kot je v ugovoru po izteku roka navajala dolžnica, katera pa za zatrjevana dejstva tudi ni predložila dokaza o obstoju drugačnih dejstev kot izhajajo iz izvršilnega naslova. Pravilno je tudi pojasnilo, da je dolžnica že v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi navajala, da upniku dolguje samo 20.000,00 EUR, in je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 12. 2016 o teh navedbah že odločilo in zavrnilo ugovor zoper sklep o izvršbi. Sklep o izvršbi zaradi izterjave 40.000,00 EUR s pripadki pa je že pravnomočen.

10. Glede pritožbenih navedb dolžnice o izvzetosti predmetne nepremičnine iz izvršbe pa je pojasniti, da se določbe prvega odstavka 79. člena ZIZ nanašajo na izvršbo na premičnine in opredeljujejo premete (premičnine), ki so izvzete iz izvršbe, in se ne nanašajo na izvršbo na nepremičnine, kot je primer v obravnavani zadevi. Poleg tega so lahko dejstva glede izvzetosti iz izvršbe predmet odločanja ob dovolitvi izvršbe, kot pa je že bilo pojasnjeno, je izvršba na predmetno nepremičnino že pravnomočno dovoljena.

11. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnica ob upoštevanju določb 56. člena ZIZ ni izkazala, da bi delno ali v celoti poplačala upnika in ni izkazala morebitna druga relevantna dejstva, ki bi se nanašala na terjatev ter so nastopila po izvršljivosti odločbe in pravnomočnosti sklepa o izvršbi (relevantnega dejstva tudi ne predstavlja tožba na ničnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba), zato je utemeljeno zavrnilo dolžničin ugovor po izteku roka.

12. Predmet pritožbenega preizkusa II. točke izreka je tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga dolžnice za ustavitev izvršbe.

13. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da izvršba poteka do poplačila upnika. Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da poplačilo izterjevane terjatve še ni izkazano. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni razloga za ustavitev izvršbe. Dodati pa je tudi, da dolžnica niti ni zatrjevala, da bi bil izvršilni naslov že pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma da bi bilo razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti, kar je skladno s prvim odstavkom 76. člena ZIZ lahko podlaga za ustavitev izvršbe.

14. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog dolžnice za ustavitev izvršbe.

**O pritožbi zoper II. točko izreka v delu, v katerem izpodbija odločitev o zavrnitvi predloga dolžnice za odlog izvršbe, in IV. točko izreka**

15. Predmet pritožbenega preizkusa v tem delu je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga dolžnice za odlog izvršbe in posledična odločitev o stroških v zvezi z odlogom izvršbe.

16. Dolžnica je vložila predlog za odlog izvršbe 12. 8. 2021, zato je upoštevaje 20. člen Novele ZIZ-M, ki določa, da se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo ali predlog za zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona (Novela ZIZ-M) pravna podlaga za odločanje o predlogu dolžnice za odlog izvršbe podana v 71. členu ZIZ, ki se uporablja od 27. 3. 2021 dalje (ZIZ-M).

17. Prvi odstavek 71. člena ZIZ določa, da lahko sodišče na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, pri čemer mora biti hkrati podan tudi eden od primerov, ki so našteti v 1. - 12. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ. Ne glede na prejšnji odstavek sme sodišče na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti odložiti izvršbo, če so za to podani posebno upravičeni razlogi, in sicer: 1. v primeru izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, ali 2. v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika, ali 3. kadar dolžnik, ki je potrošnik v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, zatrjuje neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ali 4. iz drugih posebno upravičenih razlogov, ki jih izkaže dolžnik (drugi odstavek 71. člena ZIZ). Sodišče dolžnika v sklepu o izvršbi opozori na možnost odloga po prejšnjem odstavku (tretji odstavek 71. člena ZIZ). V primeru izvršbe na nepremičnino je odlog mogoč do izdaje odredbe o prodaji, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi (četrti odstavek 71. člena ZIZ). Domneva se, da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče (peti odstavek 71. člena ZIZ).

18. Iz 4. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje presojalo predlog dolžnice za odlog izvršbe samo glede na določbe prvega odstavka 71. člena ZIZ, ni pa ga presojalo tudi na podlagi določb drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 71. člena ZIZ, kar tudi dolžnica utemeljeno pritožbeno izpostavlja. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je v tem delu ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

19. Iz vseh navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnice v preostalem delu ugodilo, II. točko izreka v delu, v katerem izpodbija odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, posledično pa je razveljavilo tudi stroškovno odločitev v IV. točki izreka, ki se nanaša na stroške v zvezi z odlogom izvršbe, in tudi v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Še v preostalem delu pa je pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in v še izpodbijanem in nerazveljavljenem delu (I. točka izreka in II. točka izreka v delu, v katerem izpodbija odločitev o zavrnitvi predloga dolžnice za ustavitev izvršbe) potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ker je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

20. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

21. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo skladno z določbami 71. člena ZIZ ponovno odločiti o predlogu dolžnice za odlog izvršbe.