Jedro

Odločitev sodišča prve stopnje, da je podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in utemeljena, je materialno pravno zmotna. V tožničini pogodbi o zaposlitvi je določeno, da so njene delovne naloge poleg čiščenja perila tudi čiščenje pripadajočih delovnih prostorov, za katere je izrecno navedeno, da so to pralnica, likalnica, šivalnica in pripadajoči pomožni prostori. Tako terasa in hodnik spodaj (dojenčki) ne sodita med delovne prostore, ki jih je bila tožnica dolžna čistiti v okviru del in nalog svojega delovnega mesta. Poleg tega odredba o čiščenju terase in hodnika spodaj (dojenčki) ni bila časovno omejena. Toženka tožnici delovnih nalog suhega in mokrega čiščenja terase in hodnika spodaj (dojenčki) ni odredila kot začasnega dela niti ni opredelila, ali gre za povečan obseg dela na delovnem mestu Čistilka II oziroma zmanjšan obseg dela na delovnem mestu Perica II, zato odredba ni skladna z določbo 33. člena ZDR-1. Tožnica s tem, ko te odredbe ni spoštovala, ni kršila svojih delovnih obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, zato utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 ni podan in je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z drugim odstavkom 89. člena ZDR-1.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sodba se: - delno spremeni v točki II/1. in delno v II/2. izreka tako, da se v tem delu glasi: "II. 1. Ugotovi se, da sta prepoved opravljanja dela z dne 5. 10. 2022 in redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov z dne 17. 10. 2022 nezakoniti in se razveljavita.

2. Ugotovi se, da tožnici delovno razmerje pri toženki na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni prenehalo z iztekom 15-dnevnega odpovednega roka." in - delno razveljavi v preostalem ter se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom, ki ni pod pritožbo, dovolilo spremembo tožbe z dne 17. 1. 2023 in 27. 3. 2023 (točka I izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da sta prepoved opravljanja dela z dne 5. 10. 2022 in redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov z dne 17. 10. 2022 tožnici nezakoniti in se razveljavita, da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo z iztekom 15-dnevnega odpovednega roka in ji še vedno traja na podlagi pogodbe o zaposlitvi od dne 12. 1. 2020 z vsemi pravicami in obveznostmi, ki iz tega izhajajo, da je toženka dolžna tožnici vzpostaviti delovno razmerje od poteka 15-dnevnega odpovednega roka, jo prijaviti v obvezna zavarovanja ter ji za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerje do ponovnega nastopa na delo obračunati bruto plačo v mesečni višini 1.143,78 EUR, od te plače odvesti davke in prispevke ter ji izplačati mesečno neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 10. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila, ji obračunati in izplačati sorazmerni del regresa za leto 2022 in 2023 v roku 8 dni in tožnici izplačati odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi trpinčenja na delovnem mestu v znesku 2.500,00 EUR, v roku 8 dni od pravnomočnosti sodbe, od tedaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in tožnici naložilo, da sama krije svoje stroške postopka, toženki pa je dolžna povrniti njene stroške v višini 1.548,57 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka II in III izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica. S pritožbo, vloženo dne 9. 1. 2024, se pritožuje zoper odločitev v točki II/1-4 iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zmotno na opisu delovnega mesta Perica II zaključilo, da je tožničina delovna naloga tudi opravljanje del in nalog po navodilu ravnatelja. To je tudi v nasprotju s sodno prakso, saj morajo biti odrejene naloge in dela iz istega delokroga posameznega delovnega mesta, oziroma so lahko tista, ki vsebinsko spadajo k bistvenim opravilom določenega delovnega mesta. Perica res razkužuje in redno čisti pralnico, likalnico in pripadajoče prostore, kar pa ne pomeni, da mora čistiti cel preostali zavod, kot to delajo čistilke. Toženka tožnici tudi nikoli ni podala odredbe, iz katere bi izhajalo, da gre za občasno oziroma nepričakovano delo, saj mora biti skladno z določbo 33. člena ZDR-1 za takšno delo izkazan vsaj en izmed naštetih pogojev, Inšpektorat RS za delo pa je ravnateljico v inšpekcijskem nadzoru dne 10. 10. 2022 opozoril, da se mora te naloge, v kolikor se prenesejo na perice, spremeniti v opisu del in nalog. Sodišče je neutemeljeno sledilo pričama A. A. in B. B., da čiščenje terase in hodnika spodaj (dojenčki) ne vpliva negativno na delovni proces perice, čeprav se za čiščenje porabi pol ure, zato je sodišče prve stopnje napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Pri tem je popolnoma zanemarilo dejstvo, da je tožnica delala za eno in pol zaposleno. Vse perice, ki so zaposlene na področju vzgoje in izobraževanja, imajo namreč enak normativ in sicer 60 kg suhega perila. Pri tem opozarja, da je priča B. B. izredno zainteresirana za izid tega spora, saj bi, če bi tožnica spor izgubila, obdržala zaposlitev pri toženki. Navaja, da čiščenje terase in hodnika ni nujno, saj tega od leta 2021 do septembra 2022 ni čistil nihče. Tudi priča C. C. (vodja pritličja) ni znala povedati, kdo je čistil tla pred septembrom 2022. Tako se izkaže za neresnično pričanje priče B. B., ki je izpovedala, da je leta 2020 in 2021 vsako jutro zjutraj čistila hodnik, potem pa je počistila še teraso. Tudi na podlagi izpovedih ostalih zaslišanih prič ni mogoče ugotoviti, kdo je pred 1. 9. 2022 čistil ta hodnik, tako da čiščenja hodnika v obdobju od leta 2019 do 1. 9. 2022 ni bilo. Zato je tudi napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, ki je sledilo izpovedim prič D. D., A. A. in C. C., da je bilo to delo nujno potrebno za nemoteno izvajanje delovnega procesa z vidika otrok, da se zagotovi zdravstveno higienski režim, ker gre za čiščenje območja, kjer se nahajajo najmlajši otroci. Iz izpovedi zaslišanih čistilk namreč izhaja, da so zunanjo teraso občasno počistile popoldan, toženka pa je v odgovoru na tožbo trdila, da je to delo primarno delo čistilk. V zvezi s čiščenjem hodnika iz izpovedi zaslišanih prič, predvsem pa E. E. in F. F. izhaja, da sta kot čistilki vsak dan popoldan čistili hodnik, F. F. pa je izpovedala, da je čiščenje zunanje terase in hodnika v dopoldanskem času opravljala od začetka leta 2019 do leta 2020, kadar je bila pri toženki zaposlena na delovnem mestu čistilka. Iz tega po stališču tožnice izhaja, da režim čiščenja hodnika v dopoldanskem času v letih 2021 do septembra 2022 ni bil vzpostavljen, napačen pa je zato zaključek sodišča prve stopnje, da so to nalogo vedno opravljale zaposlene na delovnem mestu perice. Prav tako je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo, da je bila tožnica dolžna opravljati dela po navodilu ravnateljice, in sicer suho in mokro čiščenje terase in hodnika spodaj, ki ji je bilo odrejeno dne 7. 9. 2022, in je s tem, ko na dneve 12., 13., 14. in 19. 9. 2022 ter na dneve 26., 28., 29. in 30. 9. 2022 ni počistila hodnika in terase, naklepoma oziroma iz malomarnosti kršila pogodbo o zaposlitvi in zakonske obveznosti iz delovnega razmerja. Iz 3. člena tožničine pogodbe o zaposlitvi in akta o sistemizaciji sicer izhaja, da mora opravljati dela v skladu z navodili delodajalca, vendar pa to ne zajema del čiščenja, kot so ji bila odrejena, saj ti prostori nikakor niso funkcionalni del pralnice, terasa pa je opredeljena celo kot zunanja površina. Tožnica tako ni mogla storiti očitanih ji kršitev iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče se tudi ni opredelilo do tožničinih zatrjevanj, da ji toženka ni nikoli odredila opravljanja drugega dela skladno s 33. členom ZDR-1 (začasna razporeditev), da se je o prijavi izrekel tudi Inšpektorat RS za delo, ki je ravnateljico opomnil, da je ob očitni trajni potrebi po opravljanju tega dela potrebno spremeniti opis del in nalog na delovnem mestu perica v Aktu o sistemizaciji. Tako je dne 17. 10. 2022 podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj tudi ni podan pogoj, da nadaljevanje delovnega razmerja ni možno. Prav tako je neutemeljena prepoved opravljanja dela za čas trajanja postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Znaki kaznivega dejanja, ki je navedeno v odpovedi (258. člen KZ-1 - nevestno delo v službi), ne obstajajo, v odpovedi pa tudi niso pojasnjeni razlogi za očitek, da je s svojim ravnanjem ogrozila potek in organizacijo dela pri toženki. Ukrep prepovedi opravljanja dela za čas do izdaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je popolnoma nesorazmeren, saj je tožnica svoje delo po pogodbi o zaposlitvi vestno, redno in zelo uspešno opravljala, kar je razvidno iz prejetih ocen dela. Tožnica bi opravila tudi to delo, če bi prejela ustrezen akt o začasni prerazporeditvi. Tako pa je šlo za poskus, da se tožnici delovno razmerje izteče pred možnostjo kandidiranja oziroma izvolitve v svet zavoda. Iz izpovedi zakonite zastopnice toženke izhaja, da je bil razlog za prepoved opravljanja dela, osebni razlog ravnateljice, ki bi se je rada znebila, ker jo je opravljala in blatila in sploh ni povezano z njenim delom oziroma kršitvami. Tako je ravnateljica zlorabila svoj položaj, da je tožnico fizično odstranila in se je tožnici delovno razmerje izteklo pred možnostjo kandidiranja oziroma izvolitve za predstavnico v svetu zavoda.

Zoper točki II/5 in III se pritožuje tožnica s pritožbo z dne 22. 1. 2024 iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da so napačni zaključki sodišča prve stopnje, da so trije sestanki dne 11. 6. 2021, ki jih je po letu in pol tožničinega pisanja in prizadevanja, sklicala ravnateljica in so potekali s tretjo osebo iz pravne službe in ne z njo, prispevali k reševanju problematike delovnih pogojev pri toženki. Izjema je le kontakt z občino G. kot financerjem. Nadalje sodišče ni vpogledalo v vsebino e-pošte z dne 6. 6. 2021, saj bi po vpogledu bilo mogoče zaključiti, da ni prav ničesar s strani tožnice zatrjevanega, kar je, kot navaja sodišče, skrajno žaljivega, neresničnega ali neutemeljenega. Ravnateljica mora sprejeti določene kritike, ki letijo na organizacijo ali vodenje zavoda. Kritika delavcev mora biti sprejemljiva in dobrodošla v vsaki organizaciji, ne sme pa biti nedopustna, kazniva in pod odškodninsko odgovornostjo in taka tožničina ni bila. Zato je bila ravnateljičina reakcija s sklicem sestanka dne 12. 6. 2021 nedopustna in pretirana in se je zaključila z dokumentom o prenehanju kršenja osebnostnih pravic ravnateljici. Tožnica se je ravnateljici za svoja ravnanja dne 6. 6. 2021 opravičila, do njih pa je prišlo zaradi s strani ravnateljice uporabljene prisile in pritiska. Namen tehtanja perila, ki je trajalo eno leto, ni bil ugotavljanje dejanske količine, ampak vsakodnevna kontrola. Pobude ni dala tožnica, čeprav je ravnateljica izpovedala tako. Tehtanje je bilo vsakodnevno psihično nasilje in trpinčenje, vsakokrat ko je prišel "posebni nadzor" (pomočnica ravnateljice) stehtat njeno delo. Tožnica bi tehtanje, če bi bilo dogovorjeno s strani nadrejenih, lahko opravila sama in podatke vpisovala v evidenco oziroma v dogovorjeno tabelo. Tožničin normativ je bil 60 kg, kar je tožnica redno dosegala, vendar pa je bilo perila čez ta normativ, na kar je tožnica toženko opozorila (listine so v spisu). Tehtanje perila je trajalo eno leto, dvakrat na dan in se je izvajalo pod nadzorom pomočnice ravnateljice, kar je dokaz, da se je nad tožnico izvajalo trpinčenje. Do tega pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo, navedlo je le, da ne gre za graje vredno dejanje. Odločitev sodišča temelji izključno na izjavah neverodostojnih prič, ki jih je predlagala toženka, in na selektivno izbranih delih pričevanj in zaslišanj, ki ne izkazujejo pravilnega dejanskega stanja, ni pa ocenilo dokazov tožnice, ker sodba o tem nima razlogov, je to bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

3. Toženka je na pritožbi tožnice odgovorila. Predlaga, da ju pritožbeno sodišče kot neutemeljeni zavrne, saj je sodba sodišča prve stopnje pravilna. Stroške odgovorov na pritožbo, ki naj ju šteje kot nujno potrebna, pa toženki prizna in naloži v plačilo tožnici v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Pritožbeno sodišče je skladno z določbo 19. člena ZDSS-1 pri odločanju uporabilo določbe ZPP. Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov. Pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tem členu, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. V tem individualnem delovnem sporu tožnica izpodbija redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, prepoved dela v času odpovednega roka in vtožuje reintegracijo in reparacijo ter odškodnino zaradi trpinčenja na delovnem mestu.

7. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 1. 2020 zaposlena pri toženki kot Perica II. Po opisu so delovne naloge tega delovnega mesta čiščenje perila in pripadajočih delovnih prostorov (redno čiščenje in razkuževanje pralnice, likalnice, šivalnice in pripadajočih pomožnih prostorov), nameščanje higienskih pripomočkov v igralnicah, hodnikih in sanitarnih prostorih ter opravljanje drugih del in nalog po navodilih ravnatelja, pomočnika ravnatelja in organizatorja zdravstveno - higienskega režima. Z odredbo dne 7. 9. 2022 ji je v. d. ravnateljice odredila, da poleg teh del opravlja tudi suho in mokro čiščenje terase ter hodnika spodaj (dojenčki) v enoti toženke.

8. Toženka je tožnici podala pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi dne 23. 9. 2022, iz katerega izhaja, da 12., 13., 14. in 19. 9. 2022 ni opravljala odrejenih ji nalog suhega in mokrega čiščenja terase in hodnika spodaj (dojenčki) in čeprav je bila dne 14. 9. 2022 pozvana k opravljanju teh nalog, jih ni izvršila.

9. Ker tožnica, kljub vročenemu ji opozorilu, odredbe z dne 7. 9. 2022 ni spoštovala, saj 26., 28., 29. in 30. 9. 2022 ni počistila hodnika spodaj (dojenčki) in terase, dne 27. 9. 2022 pa ni počistila hodnika spodaj (dojenčki), ji je toženka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica kršila svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, po 33. in 34. členu ZDR-1 ter 3. členu pogodbe o zaposlitvi. Kršitve je storila namenoma oziroma najmanj s stopnjo malomarnosti.

11. Odločitev sodišča prve stopnje, da je podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in utemeljena, je materialno pravno zmotna. V tožničini pogodbi o zaposlitvi je določeno, da so njene delovne naloge poleg čiščenja perila tudi čiščenje pripadajočih delovnih prostorov, za katere je izrecno navedeno, da so to pralnica, likalnica, šivalnica in pripadajoči pomožni prostori. Tako terasa in hodnik spodaj (dojenčki) ne sodita med delovne prostore, ki jih je bila tožnica dolžna čistiti v okviru del in nalog svojega delovnega mesta. Poleg tega odredba o čiščenju terase in hodnika spodaj (dojenčki) ni bila časovno omejena. Skladno z določbo tretjega odstavka 33. člena ZDR-1 lahko delodajalec z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega delovnega procesa delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela v primerih začasno povečanega obsega dela na drugem delovnem mestu oziroma vrsti dela pri delodajalcu, začasno zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, ki ga opravlja. Toženka tožnici delovnih nalog suhega in mokrega čiščenja terase in hodnika spodaj (dojenčki) ni odredila kot začasnega dela niti ni opredelila, ali gre za povečan obseg dela na delovnem mestu Čistilka II oziroma zmanjšan obseg dela na delovnem mestu Perica II, zato odredba ni skladna z določbo 33. člena ZDR-1. 12. Po stališču VSRS v zadevi VIII Ips 40/2013 z dne 15. 10. 2013 se določba pogodbe o zaposlitvi, da bo delavec opravljal tudi druga potrebna dela po nalogu nadrejenega, mora uporabiti tako, da so to dela in naloge, ki vsebinsko spadajo k bistvenim opravilom določenega delovnega mesta, pri čemer je potrebno upoštevati tudi obseg dela in organizacijo delovnega procesa delodajalca. Čiščenje ostalih prostorov toženke vsebinsko ne sodi k bistvenim opravilom delovnega mesta Perica II.

13. Iz navedenega izhaja, da odredba z dne 7. 9. 2022 ni zakonita. Tožnica s tem, ko te odredbe ni spoštovala, ni kršila svojih delovnih obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, zato utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 ni podan in je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z drugim odstavkom 89. člena ZDR-1. 14. Sodišče prve stopnje je posledično napačno razsodilo, da je prepoved opravljanja dela z dne 5. 10. 2022 zakonita že samo iz razloga, ker da je odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz utemeljenega razloga. Po določbi četrtega odstavka 89. člena ZDR-1 lahko delodajalec v primeru odpovedi iz krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, za čas trajanja postopka delavcu prepove opravljati delo. Iz redne odpovedi izhaja le, da naj bi tožničino ravnanje izpolnilo znake kaznivega dejanja po 258. členu KZ-1. To kaznivo dejanje stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda. Toženka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni navedla razlogov, na podlagi katerih sklepa, da je tožnica to kaznivo dejanje storila, prav tako ni navedla znakov tega kaznivega dejanja, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo le kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tako sploh niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo prepovedi opravljanja dela z dne 5. 10. 2022. 15. Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava napačno zaključilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnici podala toženka, zakonita in posledično v celoti zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek. Pritožbeno sodišče je zato tožničini pritožbi ugodilo in skladno z določbo pete alineje 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je ugotovilo, da sta prepoved opravljanja dela z dne 5. 10. 2022 in redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov z dne 17. 10. 2022 nezakoniti in se razveljavita ter da tožnici delovno razmerje pri toženki na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni prenehalo z iztekom 15-dnevnega odpovednega roka.

16. Pritožbeno sodišče je v preostalem sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

17. Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejanskega stanja v delu, ki se nanaša na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ni pravilno niti popolno ugotovilo, saj dokazov v zvezi s tem delom sploh ni izvajalo. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da samo ne more dopolniti postopka, saj bi dokaze v zvezi z reintegracijskim zahtevkom in z zahtevkom za reparacijo izvajalo prvič. Te dokaze pa lahko najhitreje in brez večjih stroškov postopka izvede sodišče prve stopnje.

18. Sodišče prve stopnje se bo moralo tako opredeliti, ali je predlog toženke v 5. točki odgovora na tožbo o odločitvi sodišča prve stopnje skladno z določbo 118. člena ZPP utemeljen ali ne in odločiti o postavljenem reintegracijskem in reparacijskem zahtevku po višini.

19. V zvezi s pritožbo tožnice na zavrnitev tožbenega zahtevka za izplačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, koliko časa in na kakšen način se je izvrševalo tehtanje perila v pralnici in kdo je perilo dejansko tehtal (tožnica ali pomočnica ravnateljice). Sodišče prve stopnje naj presodi tudi vpliv razloga za podajo in načina podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Izvede naj vse predlagane in potrebne dokaze, po potrebi pa za pravilno ugotovitev tako dejanskega stanja kot tudi višine posameznega zahtevka dopolni že izvedene dokaze in po celovito opravljeni dokazni oceni o zahtevkih odloči. 20. Odločitev o pritožbenih stroških postopka se pridrži za končno odločbo.