Up-234/02 -7

30. 12. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 12. decembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 159/01 z dne 26. 3. 2002 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 474/2000 z dne 19. 4. 2001 in sodbo Delovnega sodišča v Mariboru št. Pd 11/97 z dne 10. 2. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnici je konec leta 1996 prenehalo delovno razmerje, ker je bila neupravičeno odsotna z dela zaporedoma pet delovnih dni in se na delo ni več vrnila. V delovnem sporu, ki se je končal z izpodbijano revizijsko sodbo, je bil zahtevek pritožnice na razveljavitev sklepov delodajalca zavrnjen.

2.Pritožnica v obsežni ustavni pritožbi podrobno opiše dogodke, povezane s prenehanjem delovnega razmerja, predvsem pa o razlogih, zakaj je do tega prišlo. Pritožnica je namreč mnenja, da je upravičeno izostala z dela, ker so bili delovni pogoji pri delodajalci nevzdržni, saj naj bi jo neposredno nadrejeni delavec večkrat spolno nadlegoval. Sodišča naj ne bi obravnavala upravičenost njene odsotnosti v zadostni meri. Sodišču prve stopnje zato očita, da je glavno obravnavo opravilo malomarno in da izvedeni dokazni postopek ni bil popoln, ker naj bi kot edini dokaz upoštevalo sklep delodajalca o prenehanju delovnega razmerja ter pritožničino izjavo, da se na delo res ni več vrnila. O razlogih in upravičenosti njene odsotnosti z dela sodišče ni razpravljalo, druge predlagane dokaze pa je le površno vpogledalo. Ne strinja se z zaključkom Vrhovnega sodišča, da ni konkretizirala spolnega nadlegovanja ter storilca. Zatrjuje, da ji je bila v dokaznem postopku kršena človekova pravica in temeljna svoboščina do zagovora in zakonitega postopka pred sodiščem. Ustavnemu sodišču zato predlaga, naj samo odloči o sporni pravici.

B.

3.Pritožnica z večino navedb ustavne pritožbe oporeka le pravilnosti uporabe materialnega prava ter ugotovljenemu dejanskemu stanju, kar pa ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v delovnih sporih, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče izpodbijano sodbo skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Pritožnica smiselno zatrjuje kršitev 22. člena (enako varstvo pravic) Ustave, ko navaja, da ji je bila kršena pravica do zagovora in zakonitega postopka pred sodiščem. Očitek je neutemeljen. Pravica do enakega varstva pravic zagotavlja vsakomur pravico do kontradiktornega postopka, kar pomeni, da mora biti vsaki stranki dana možnost, da lahko predstavi svojo zahtevo, predlaga dokaze ter se izjavi o navedbah nasprotne stranke. Pravica stranke, da se v postopku izjavi, pa na drugi strani ustreza obveznosti sodišča, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Pritožnica ni izkazala, da bi ji bila ta pravica kratena, saj je v sodnem postopku sodelovala, dajala izjave in predlagala dokaze. Ker je bilo dejansko stanje neupravičenega izostanka z dela pet zaporednih delovnih dni ugotovljeno, pritožnica sama pa je izrecno priznala, da se na delo ni vrnila, so sodišča v skladu s tem procesnim jamstvom pritožnici tudi pojasnila, zakaj je bila izvedba drugih predlaganih dokazov nepotrebna. Zgolj nezadovoljstvo pritožnice ter njeno nestrinjanje z odločitvijo sodišč pa ne more utemeljiti ustavne pritožbe.

5.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan