Jedro

Očitki o pristranskosti razpravljajoče sodnice bi morda lahko bili zgolj razlog za njeno izločitev (70. člen ZPP), ne pa za delegacijo pristojnosti. V zvezi z navedbami nasprotne udeleženke, da ni mogoče pričakovati, da bo predsednik sodišča izločil razpravljajočo sodnico, ki jo je sam imenoval za podpredsednico, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da podpredsednika sodišča imenuje Sodni svet (62.b člen ZS in 23. člen ZSSve). Sicer pa ima nasprotna udeleženka možnost zahtevati tudi izločitev predsednika sodišča (drugi odstavek 73. člena ZPP). Prav tako predsednik sodišča skladno z ZS in Sodnim redom nima vpliva na dodeljevanje spisov in na vsebino odločanja posameznih sodnikov v konkretnih zadevah. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo pravna sredstva po ZVPSBNO. Ob tem Vrhovno sodišče še dodaja, da zgolj morebiten neuspeh stranke s temi sredstvi oziroma instituti ne pomeni nastopa "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je v teku nepravdni postopek II N 460/2023 zaradi zaupanja mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine.

2.Nasprotna udeleženka je z vlogo z dne 30. 5. 2025 predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi, in sicer Okrožnega sodišča v Mariboru. Razpravljajoči sodnici očita pristranskost, samovoljno vodenje postopka, kršitve Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP), ustavnih pravic (22., 23. in 25. člena Ustave RS, v nadaljevanju URS) in zakonov ter opozarja, da postopek teče praktično že dve leti. Navaja, da je potem, ko je podala predlog za izločitev razpravljajoče sodnice, ta do nje še bolj sovražna. Izpostavlja, da je razpravljajoča sodnica kot podpredsednica sodišča odvisna od imenovanja predsednika sodišča ter da je bil slednji v sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi X in ostali proti Sloveniji spoznan za odgovornega za nezakonito dodeljevanje spisov. Meni, da ni mogoče pričakovati, da bo predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani izločil razpravljajočo sodnico, ki jo je sam imenoval za podpredsednico.

3.Predlagatelj v odgovoru na predlog nasprotne udeleženke za prenos pristojnosti predlaga njegovo zavrnitev.

4.Predlog ni utemeljen.

5.Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) smiselno uporablja tudi v nepravdnih postopkih, lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med "druge tehtne razloge" spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki upravičuje prenos pristojnosti v primerih, ko bi bilo objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Poudariti je treba, da predstavlja institut delegacije pristojnosti izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato se razlogi zanjo presojajo restriktivno.

6.Očitki o pristranskosti razpravljajoče sodnice bi morda lahko bili zgolj razlog za njeno izločitev (70. člen ZPP), ne pa za delegacijo pristojnosti.

V zvezi z navedbami nasprotne udeleženke, da ni mogoče pričakovati, da bo predsednik sodišča izločil razpravljajočo sodnico, ki jo je sam imenoval za podpredsednico, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da podpredsednika sodišča imenuje Sodni svet (62.b člen Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) in 23. člen Zakona o sodnem svetu (v nadaljevanju ZSSve)). Sicer pa ima nasprotna udeleženka možnost zahtevati tudi izločitev predsednika sodišča (drugi odstavek 73. člena ZPP). Prav tako predsednik sodišča skladno z ZS in Sodnim redom nima vpliva na dodeljevanje spisov in na vsebino odločanja posameznih sodnikov v konkretnih zadevah.

Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo pravna sredstva po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO). Ob tem Vrhovno sodišče še dodaja, da zgolj morebiten neuspeh stranke s temi sredstvi oziroma instituti ne pomeni nastopa "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP.

7.Ker glede na pojasnjeno predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

-------------------------------

1.Npr. sklep Vrhovnega sodišča RS I R 123/2015 z dne 5. 11. 2015.

2.Npr. sklepa Vrhovnega sodišča I R 5/2025 z dne 7. 2. 2025 in I R 167/2023 z dne 18. 10. 2023.

3.Npr. sklepi Vrhovnega sodišča I R 42/2023 z dne 5. 4. 2023, I R 119/2018 z dne 9. 8. 2018, I R 70/2018 z dne 7. 6. 2018 in I R 78/2013 z dne 4. 7. 2013.