16. 4. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Veronike Janc, Brusnice, na seji 16. aprila 2009

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 9. člena Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01, 67/02 in 54/04) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija 9. člen Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (v nadaljevanju ZSPOZ), ki določa, da skupni znesek, ki ga prejme posamezni upravičenec po tem zakonu, ne more presegati višine 8.345,85 EUR, saj zaradi navedene določbe pobudnica ni prejela odškodnine v višini 31.546,80 EUR, ki bi ji pripadala glede na čas trajanja nasilnega dejanja, ampak v višini 7.510,46 EUR. Pobudnica meni, da izpodbijana določba krši temeljna načela odškodninskega prava. Škodo naj bi bilo namreč treba povrniti v celoti. Izpodbijana določba naj bi bila v neskladju z 2., s 14., z 21., z 22., s 23. in s 26. členom Ustave. Meni, da ni dopustno omejevati višine odškodnine v primerih, kršenja človekovih pravic, sploh v primerih, na katere še nanaša ZSPOZ. Kršitev 14. in 22. člena Ustave utemeljuje z navedbo, da se lahko v drugih postopkih uveljavlja realna, pravična odškodnina, za upravičence po Zakonu o popravi krivic (Uradni list RS, št. 70/05 – ur. p. b. in 92/07 – v nadaljevanju ZPKri) pa je odškodnina omejena po višini. Predvsem pa naj bi bila izpodbijana določba v neskladju s pravico do povračila škode po 26. členu Ustave in z načeli pravne države iz 2. člena Ustave. Neskladje z 2. členom Ustave pobudnica utemeljuje z navedbo, da je nepravično in diskriminacijsko, da v pravnem redu obstajata dva načina poplačila škode. Po prvem se za določitev višine odškodnine za povzročeno škodo uporabljajo načela in pravila odškodninskega prava, po drugem pa za določitev višine škode velja izjema, določena v 9. členu ZSPOZ, po kateri je višina škode zakonsko omejena. Navaja še, da s pobudo uveljavlja tudi oškodovanje drugih državljanov, ki imajo pravice po ZSPOZ, ter da izpodbija tudi vse podzakonske akte, ki "kakorkoli vplivajo na ustavnost ZSPOZ".

B.

2.ZPKri ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odločajo o teh pravicah (1. člen ZPKri). Določitev višine odškodnine in postopka za uveljavljanje pravice do odškodnine je Zakon prepustil ureditvi z zakonom, ki ureja sklad za poplačilo vojne odškodnine (tretji odstavek 5. člena ZPKri). Glede na navedeno ZSPOZ v 10. členu določa zneske in merila za odmero odškodnine za telesno in duševno trpljenje, v 9. členu pa določa, da skupni znesek, ki ga prejme posamezni upravičenec po tem zakonu, ne more presegati višine 2.000.000 SIT.

3.Bistveno, kar pobudnica očita izpodbijani ureditvi, je, da povračila škode ne ureja po načelih splošnega odškodninskega prava in da odškodnino omejuje po višini. Ustavno sodišče se je do navedenih vprašanj že opredelilo. Že v sklepu št. U-I-214/02 z dne 30. 3. 2002 (OdlUS XI, 102), s katerim je kot očitno neutemeljeno zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti ZSPOZ, je Ustavno sodišče zavrnilo očitek pobudnikov, da je ZSPOZ v neskladju z Ustavo, ker vprašanja odškodnine ne ureja po vzorcu splošnega odškodninskega prava. Ustavno sodišče je še poudarilo, da (tudi) za ZSPOZ velja, da je imel zakonodajalec, ko je urejal procesna in materialnopravna vprašanja specifične delne odškodnine za prestana vojna in povojna nasilja, med drugim tudi njeno višino za posamezne primere in celoten gmotni obseg, ki ga družba lahko nameni tem oblikam posebnega socialnega varstva, široko polje prostega odločanja, zato mora biti ustavnosodna presoja zelo zadržana. Ugotovilo je še, da zakonodajalcu ni mogoče očitati, da ni imel razumnih razlogov, ko je hkrati s temeljnimi razlogi (vojno in povojno nasilje) posebej določil tudi pristojnost, postopek in materialne okvire za konkretizacijo pravice do odškodnine po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/03 – ur. p. b. – ZZVN) in ZPKri. V sklepu št. U-I-83/05 in Up-214/05 z dne 15. 6. 2006[1], s katerim je Ustavno sodišče kot očitno neutemeljeno zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti 9. člena in 1. točke prve alineje prvega odstavka 10. člena ZSPOZ, je poudarilo še, da v primeru pravice do odškodnine, kot je urejena v ZPKri in natančneje določena v ZSPOZ, ne gre za izpeljavo pravice do povračila škode po 26. členu Ustave niti katerekoli druge ustavne določbe, ampak za zakonsko popravo krivic. Prav zato ima zakonodajalec, kot je bilo že prej navedeno, glede določitve načina, vsebine in obsega upravičenj ter glede postopka za uveljavljanje teh upravičenj zelo široko polje prostega odločanja. V tem obsegu je upravičen tudi, da določi višino odškodnine za posamezne škodne primere ter za določitev celotnega gmotnega obsega povrnjene škode. Ker pobudnica navedenih očitkov ne utemeljuje z razlogi, ki jih Ustavno sodišče ne bi upoštevalo že pri prejšnjih odločitvah, je treba tudi njena očitka zavrniti kot očitno neutemeljena. Pobudnica izpodbijani ureditvi očita še druga neskladja, vendar so njeni očitki preveč posplošeni, da bi jih Ustavno sodišče lahko preizkusilo.

4.Ker pobudnica navaja, da s pobudo uveljavlja tudi oškodovanje drugih državljanov, ki imajo pravice po ZSPOZ, ji je treba pojasniti, da s splošnim zavzemanjem za pravice in pravne koristi drugih ni mogoče utemeljiti pobude. Vložitev pobude za oceno ustavnosti mora namreč vedno temeljiti le na neposrednem in konkretnem pravnem interesu pobudnika. Pobudnica navaja še, da izpodbija tudi vse podzakonske akte, ki kakorkoli vplivajo na ustavnost ZSPOZ. Ker pobudnica očitka ni natančneje utemeljila, ga Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

5.Ker so se pobudničini očitki izkazali kot očitno neutemeljeni, je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

[1]Sklep je objavljen na spletni strani Ustavnega sodišča:

http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/E45891F519E91005C12571950046DB38