Jedro

Funkcionalno zemljišče za obstoječe objekte določi za urejanje prostora pristojen občinski organ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 1166/97-8 z dne 26.2.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 17.4.1997, s katero je tožena stranka, po pritožbi prizadete stranke Č.G. iz I. odpravila odločbo Območne geodetske uprave K., Izpostave K. z dne 28.2.1995 in zadevo vrnila organu prve stopnje v dopolnitev postopka in ponovno odločanje. Z navedeno odločbo je prvostopni organ izvedel spremembe v katastrskem operatu na parc. št. 884/1 in 884/2 k.o. I. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je bila v obravnavani zadevi opravljena parcelacija z namenom odmere funkcionalnega zemljišča k stavbi na parc. št. 884/2 k.o. I. Komisija za določanje funkcionalnih zemljišč Občine I. je dne 20.9.1994 opravila ogled stanja na terenu in napravila zapisnik. Na podlagi navedenega zapisnika pa je Območna geodetska uprava K., Izpostava K. izdala odločbo z dne 28.2.1995, s katero je v katastrskem operatu katastrske občine I. spremenila stanje parcel, št. 884/1 in 884/2 k.o. I. Po določbi 3. odstavka 46. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUN) funkcionalno zemljišče za obstoječe objekte določi za urejanje prostora pristojen občinski upravni organ. Ker navedena odločba Območne geodetske uprave K., Izpostave K., ni odločba za urejanje prostora pristojnega občinskega upravnega organa, v skladu s 3. odstavkom 46. člena ZUN, je po presoji sodišča, ne da bi se posebej spuščalo v ostale ugotovitve iz izpobijane odločbe, izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena.

Tožnica v pritožbi proti izpodbijani sodbi smiselno ponovi tožbene navedbe in meni, da bi bil za presojo utemeljenosti njene pritožbe potreben ogled stanja na terenu.

Tožena stranka in prizadeta stranka Č.G. na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pri presoji zakonitosti izpodbijane sodbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopno sodišče pravilno presodilo odločitev tožene stranke in da je za svojo odločitev navedlo pravilne in zakonite razloge, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je pomanjkljiva dejanska podlaga za odločitev organa prve stopnje, ki jo je ugotovila tožena stranka z izpodbijano odločbo, vplivala na zakonitost in pravilnost prvostopne odločbe. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke, ki je prvostopno odločbo odpravila in zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponoven postopek in odločitev. Tožničino mnenje, da bi bil za presojo utemeljenosti njene pritožbe potreben ogled stanja na terenu, za odločitev pritožbenega sodišča v tej zadevi ni relevantno. Pritožbeno sodišče presoja zakonitost sodbe sodišča prve stopnje na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku.

Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov. Tožnica v pritožbi prvostopnemu sodišču ne očita nobenih kršitev in ne navaja nobenih razlogov, zaradi katerih naj bi bila izpodbijana sodba nezakonita. Zato jo je pritožbeno sodišče preizkusilo glede kršitev in napak, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Ker do takih kršitev in napak ni prišlo, je pritožbo, na podlagi 73. člena ZUS, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.