Jedro

Zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb ne krije škod, ki niso nastale v prometni nesreči. Zavarovanje AO-plus je namreč vezano na osnovno zavarovanje, se pravi na (obvezno) zavarovanje odgovornosti v prometu. Zato ne more biti širše od tega zavarovanja in zajemati tudi situacije, ki s tem zavarovanjem (zavarovanjem odgovornosti) niso krite.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo ugotovilo, da je podlaga tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine iz zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO-plus) utemeljena.

Pritožbeno sodišče pa je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Po mnenju tega sodišča Pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO-plus) ne krijejo škode, ki ni nastala v prometni nesreči. Ker se je tožnik poškodoval med oranjem, tožbeni zahtevek ni utemeljen.

Zoper to sodbo je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je pritožbeno sodišče nepravilno razlagalo pojem prometne nesreče z zavarovanim motornim vozilom. Pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (v nadaljevanju Pogoji) namreč nikjer ne omenjajo, da je treba pojem prometne nezgode razlagati v skladu z določbami Zakona o varnosti cestnega prometa. Traktor je po svoji osnovni funkciji delovni stroj in stališče, ki ga je zavzelo pritožbeno sodišče, bi pomenilo praktično izničenje zavarovanja AO-plus. Zato je bistveno, da Pogoji ne izključujejo kritja škode, ki je posledica obratovanja traktorja zunaj prometa. Splošno znano je namreč, da se traktor v več kot devetdesetih odstotkih ne uporablja v cestnem prometu, pač pa kot delovni stroj. Sicer pa je tožena stranka močnejši pogodbeni partner, ki je tudi pripravila Pogoje, po katerih je bilo sklenjeno zavarovanje. Razlaga, ki jo je sprejelo pritožbeno sodišče, je v nasprotju z namenom varstva pogodbeno šibkejše stranke. Tudi ni res, da bi bilo že v vsakdanjem jeziku jasno, da je prometna nesreča le tista, do katere je prišlo na javni cesti.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče soglaša s stališčem pritožbenega sodišča, da zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO-plus) ne krije škod, ki niso nastale v prometni nesreči, ter da to velja tudi za voznika traktorja. Zavarovanje AO-plus je namreč vezano na osnovno zavarovanje, se pravi na (obvezno) zavarovanje odgovornosti v prometu (kar pove že ime tega zavarovanja - "AO-plus"). Zato ne more biti širše od tega zavarovanja in zajemati tudi situacije, ki s tem zavarovanjem (zavarovanjem odgovornosti) niso krite. In ker je tako v sodni praksi kot v literaturi nesporno, da "škoda, ki nastane pri delu na polju, ni zajeta z obsegom kritja iz zavarovalne pogodbe, saj takšna dejavnost ni povezana z uporabo traktorja v pomenu 15. člena ZOZP Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu - U. l. RS št. 70/94Ć"(1), da je "lastnik oziroma imetnik traktorja Š...Ć po pogojih AO Š...Ć zavarovan samo pri prevozu v cestnem prometu in ne tudi tedaj, ko upravlja delovne stroje v poljedelstvu na nejavnih površinah (na njivi)"(2) in da zato "ni krita škoda (z zavarovanim traktorjem), ki nastane pri oranju njive, saj to ni povezano z uporabo traktorja v pomenu 15. čl. ŠZOZPĆ, temveč z delom na polju"(3), zahtevek iz naslova zavarovanja AO-plus za povrnitev škode, ki jo je tožnik utrpel kot traktorist med oranjem na njivi, ne more biti utemeljen. Tako kot zavarovanje odgovornosti, tudi na to vezano zavarovanje AO-plus ne krije škode, za katere nista izpolnjena bistvena pogoja: da je škoda storjena (povzročena) z motornim vozilom in da je prišlo do nje v zvezi s prevozom na prometnih površinah. To povsem jasno (zaradi česar tudi ni razlogov za uporabo razlagalnega pravila iz 100. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - U. l. SFRJ št. 29/78 in nasl.) izhaja iz določbe 1. čl. Pogojev, ki zavarovalno kritje veže samo na poškodbe v prometni nesreči. Brez posebnih razlaganih naporov je jasno, kakšen je smisel in pomen pridevnika "prometni/a". Nesreče, ki jih zajema zavarovalno kritje torej niso kakršnekoli in katerekoli (poljedelske, delovne, lovske), temveč samo prometne, se pravi tiste, do katerih pride pri uporabi vozila v cestnem prometu.

Ker je tako pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. čl. Zakona o pravdnem postopku - U. l. RS št. 26/99 in nasl.).

Op. št. (1): Sodba VS RS II Ips 20/2005 z dne 12. 10. 2006.Op. št. (2): Sodba VS RS II Ips 134/2000 z dne 7. 9. 2000.Op. št. (3): Ristin, Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1995, str. 90.