Jedro

Vprašanje legalnosti postavitve stavbe na predlagateljevi nepremičnini ni odločilno za presojo upravičenosti do nujne poti. Predlagateljeva nepremičnina predstavlja stavbno zemljišče, zato je do poti upravičen v vsakem primeru, četudi na njej ne bi stala stavba.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tretji in četrti nasprotni udeleženec sama krijeta svoje stroške v postopku s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je za potrebe parc. št. 134/4, k. o. X., last predlagatelja, dovolilo nujno pot za hojo in vožnjo od javne ceste O., parc. št. 1365/2, k. o. X., preko parc. št. 133/3, k. o. X., last tretjega in četrtega nasprotnega udeleženca s površino 115,5 m2, ki v širini 3 m poteka po severnem delu parc. št. 133/3, k. o. X., do tromeje s parc. št. 134/4, k. o. X., ter se nato pod kotom 45 stopinj zaključi na meji parc. št. 134/4. k. o. X., kot je razvidno iz skice sodnega izvedenca z dne 28. 4. 202 – varianta 2, ki je sestavni del izreka sklepa (I. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje). Predlagatelju je naložilo plačilo denarnega nadomestila tretjemu in četrtemu nasprotnemu udeležencu, in sicer vsakemu po 3.368,75 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 1. 2013 dalje do plačila (II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje). Odločitev o stroških je pridržalo za posebni sklep (III. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje).

2. Zoper I. in II. točko izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena (v nadaljevanju: ZPP) (1) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) (2) pritožujeta tretji in četrti nasprotni udeleženec (v nadaljevanju: pritožnika). Sodišču druge stopnje predlagata, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, podredno pa sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da predlog predlagatelja zavrne. Sodišču prve stopnje očitata pomanjkanje razlogov o upravičenosti predlagatelja do nujne poti. Poudarjata, da predlagatelj že ima povezavo do svoje nepremičnine po travniku parc. št. 135/3, k. o. X. (odgovor na predlog prve nasprotne udeleženke z dne 16. 5. 2007 oziroma po travniku parc. št. 136/3 (navedbe na ogledu dne 5. 11. 2008), obenem pa ni upravičen do nujne poti, ker je njegova nepremičnina črna gradnja (obširne navedbe prve nasprotne udeleženke v vlogi z dne 24. 5. 2012 in na naroku 29. 3. 2012). Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do načela sorazmernosti v smislu presoje, ali z ustanovitvijo poti za gospodujočo nepremičnino nastane večja korist, kot pa znaša škoda, ki zaradi tega nastane na obremenjeni nepremičnini. Navedenega ni presojalo zlasti za varianto 6, po kateri je določilo nujno pot. Zaradi neuporabe materialnega prava je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Glede variante 1, 2 in 5 soglaša, da niso primerne za vzpostavitev nujne poti. Za varianto 3 pa meni, da jo je sodišče prve stopnje zmotno izločilo kot neprimerno, ker je zmotno ugotovilo dejansko stanje glede variante 6, ki jo je nazadnje izbralo za vzpostavitev nujne poti. Izvedenec je glede variante 3 navedel, da je iz fotogrametričnega posnetka razvidno, da je že sedaj v naravi pot speljana po tej parc. št. 135/3, k. o. X., last I. D. Pojasnilo je, da je ustanovitev nujne poti primernejša na način, da se njen potek prestavi na južni rob in dodalo, da je parcela 135/3, po kateri ima predlagatelj dostop, sorazmerno ozka in da se z ustanovitvijo nujne poti oteži gradnja, kar pomeni bistveno znižanje vrednosti parcele. Glede izmere te poti in njene površine predlagatelja ne nasprotujeta izvedeniškemu mnenju. Poudarjata pa, da je izvedenec za parcelo, ki je le 10 m oddaljena od nepremičnine predlagateljev, ocenil po 150,00 EUR do 200,00 EUR, nato pa vzel povprečje 175,00 EUR, zato je nelogično, da je njuno parcelo ovrednotil po bistveno nižji ceni. Na to sta pritožnika pravočasno opozorila, sodišče prve stopnje pa je takšnemu nelogičnemu izvedeniškemu mnenju sledilo in ni zahtevalo dopolnitve. Sodišče prve stopnje je navedlo, da ugotovitvam izvedenca J. iz novembra 2008 in iz druge dopolnitve izvedenskega mnenja oktobra 2011 nihče ni oporekal. Opozarjata, da jima sodišče prve in druge dopolnitve izvedenskega mnenja ni vročilo, niti ju ni pozvalo, da se do izvedeniškega mnenja opredelita. Protispisna je navedba sodišča, da sta bila seznanjena z vsemi predhodnimi vlogami in mnenji v spisu, kot je razvidno iz list. št. 293 sodnega spisa. Sodišče prve stopnje ju ni opozorilo na prekluzijo glede navajanja dejstev in dokazov v njuno korist, ne na pravice, ki jih imata v postopku. Pomanjkljivosti v materialno-procesnem vodstvu pa ne smejo iti v škodo strank, sploh ne laičnih. Opozarjata na dolžnost uporabe 12. člena ZPP. Nasprotna udeleženca sta po opravljenem ogledu 29. 3. 2012 v spis vložila vlogo z dne 30. 3. 2012, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 2. 4. 2012. Iz vloge izhaja, da bi bil za njiju delno sprejemljiv predlog poteka nujne poti čez zemljišča vseh udeležencev, in sicer P., M. G. in pritožnikov. Na pravno urejen način bi se tako ponovno vzpostavila stara pot od parc. št. 143/3 do parc. št. 134/6, ki sta jo tretji nasprotni udeleženec in pokojni lastnik te parcele, J. J., skupaj gradila in utrdila, kasneje pa je to pot prva nasprotna udeleženka zaprla. Pritožnika sta v spis vložila tudi pogodbo z dne 4. 6. 1993, ki potrjuje njune navedbe o obstoječi cesti. Izpodbijani sklep o navedenem nima razlogov. Sodišče prve stopnje je navedlo zgolj, da sta pritožnika s svojimi navedbami prepozna, kar pa ne drži, saj sta jih podala takoj po opravljenem ogledu. V svoji vlogi z dne 14. 6. 2012, ki sta jo v spis vložila pravočasno na poziv sodišča v zvezi z dopolnitvijo izvedenskega mnenja, sta tudi navedla, da naj izvedenec v primeru odločitve za varianto 1 oceni izgubo vrednosti njune parcele. Če sodišče v zvezi s takšnim predlogom ni vedelo, kaj pravzaprav nasprotna udeleženca zasledujeta, bi ju moralo pozvati k pojasnilu, ne pa da je dopolnitev izvedenskega mnenja v tej smeri opustilo. Sodišče prve stopnje je kljub izpostavljenemu nekritično upoštevalo, da znaša vrednost parcele 135/3 (93 m2) 16.275,00 EUR, vrednost njunega zemljišča pa le 6.737,50 EUR (115 m2). Sodišče prve stopnje je nepravilno postopalo, ko jima ni vročilo razširjenega predloga predlagatelja, postavljenega na naroku 14. 9. 2012, zaradi česar jima je kršilo pravico do izjave. Opozarjata, da je izvedenec pri izdelavi četrte dopolnitve iz avgusta 2012 protispisno izhajal iz dejstva, da naj bi pot oziroma cesta na parc. št. 133/3 že obstajala in da se jo lahko enostavno prestavi. Na tej parceli ni nikoli potekala nikakršna pot, temveč sta to pot za potrebe svoje nepremičnine uporabljala zgolj pritožnika in nihče drug. Z vzpostavitvijo nujne poti na njuni parceli se stanje v celoti spremeni. Zazidljiva parcela bi izgubila širino 3 m, v dolžini skoraj 42 m, kar pomeni, da bi se ji zmanjšala tržna cena, največ pa bi zgubila na svoji funkcionalnosti. Ne bi bila namreč več uporabna za gradnjo glede na obstoječe prostorske načrte. Navedeno je izvedenec v celoti zanemaril, ko je izračunal odškodnino le za uporabo poti ob predpostavki, da na tej nepremičnini pot že obstaja. V tej zvezi tudi ni pojasnil izhodiščne cene 175 EUR/m2, kot tudi ne, zakaj je izračun zmanjšal za 1/3. Nesprejemljiv je zaključek izvedenca, da se dodatno ne zniža obseg lastninskih pravic. Menita, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vprašanja, ali dodatna dolžina 4,5 m sodi h kvadraturi 115,5 m2, ki jo je ugotovilo sodišče prve stopnje za določeno nujno pot. Poudarjata, da ne varianta 3 in ne 6 v naravi še ne obstajata. Sodišče prve stopnje pa glede poteka variante 3 niti ni presojalo oziroma izvedencu naložilo ocene predvidenih stroškov vzpostavitve takšne trase. Posledično ni presojalo sorazmernosti takšnega posega glede na koristi obremenjene nepremičnine. Glede variante 6 pa se ni opredelilo do dolžine poti, temveč zgolj do površine. V tem delu se zato sklep sodišča prve stopnje ne da preizkusiti. Protispisna je navedba sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni predlagal kot možne variante poteka nujne poti tudi variante 4. Takšen predlog je predlagatelj podal v svoji pripravljalni vlogi z dne 9. 1. 2012, sodišče prve stopnje pa se do nje ni opredelilo, kljub temu, da je imelo delno podlago v izvedeniškem mnenju in da sta pritožnika večkrat pojasnila, da bi edino na to varianto pristala. Priglašata stroške s pritožbo.

3. Predlagatelj na vročeno pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi presodilo 6 variant poteka nujne poti za dostop do predlagateljevega stavbnega zemljišča parc. št. 134/4, k. o. X. Različne variante je opisalo na strani 5 in 6 izpodbijanega sklepa, na kar se pritožbeno sodišče z namenom nepotrebnega povzemanja v celoti sklicuje. V pritožbenem postopku ugotovljena neustreznost 1., 2. in 5. variante ni sporna. Glede 4. variante je očitano pomanjkanje razlogov, čemur pa ni mogoče pritrditi, saj je nasprotno razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa na strani 7 in 8. Vsebinsko pa je sporna pravilnost odločitve o poteku nujne poti po varianti 6, ki predvideva za vzpostavitev nujne poti uporabo nepremičnine pritožnikov kot solastnikov parc. št. 133/3, k. o. X. Pritožnika menita, da je sodišče prve stopnje v tem delu zmotno ugotovilo dejansko stanje, storilo več procesnih kršitev in posledično materialnopravno zmotno sklenilo, da je varianta 6 primernejša od variante 3, ki poteka po parc. št. 135/3, last drugega nasprotnega udeleženca.

6. Prvenstveno je treba kot neutemeljeno zavrniti pritožbeno navedbo, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do prve predpostavke za ustanovitev nujne poti - da parcela predlagatelja nima dostopa do javne poti. Nasprotno je razvidno iz razlogov izpodbijanega sklepa na strani 4 in 5, zato kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Razlogi sodišča prve stopnje so v tem delu tudi dejansko in materialnopravno pravilni. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da se je o odsotnosti povezave predlagateljeve parcele z javnim cestnim omrežjem prepričalo na ogledu, iz zemljiške knjige pa prav tako ne izhaja, da bi imel predlagatelj urejeno služnost dostopa do svoje parcele preko sosednjih parcel. Slednje ugotovitve pritožnika ne izpodbijata. Pritožbeno vztrajanje, da ima predlagatelj dostop do svoje parcele po nepremičnini 134/4 oziroma po travniku 136/3, kar naj bi izhajalo iz navedb prve nasprotne udeleženke, pa ni utemeljeno. Prva nasprotna udeleženka je zatrjevala, da ima predlagatelj urejeno in dostopno pot do svoje nepremičnine po desni strani njene parcele (primerjaj trditve na list. št. 14 sodnega spisa), na ogledu pa je svoje navedbe popravila tako, da je zatrdila obstoj poti po parc. št. 136/3 in ne po parc. št. 135/3, kot je prvotno navedla (primerjaj zapisnik o ogledu z dne 5. 11. 2008 na list. št. 43 sodnega spisa). Pridobitve ustrezne služnosti po tej trasi ni zatrdil noben udeleženec postopka, njen obstoj pa ne izhaja – kot že pojasnjeno – niti iz zemljiške knjige. Razširjeni predlog z variantama 2 in 3 je sodišče prve stopnje preizkusilo, pri čemer se pritožnika v pritožbi strinjata, da varianta 2 (preko parc. št. 136/3, na katero se je sklicevala prva nasprotna udeleženka v postopku) ni primerna.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da vprašanje legalnosti postavitve stavbe na predlagateljevi nepremičnini ni odločilno za presojo upravičenosti do nujne poti. Predlagateljeva nepremičnina predstavlja stavbno zemljišče, zato je do poti upravičen v vsakem primeru, četudi na njej ne bi stala stavba.

8. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje glede izbrane variante št. 6 ni opravilo preizkusa sorazmernosti med koristjo ustanovitve takšne poti za nepremičnino predlagatelja, in škodo, ki bi s tem nastala pritožnikoma. Nasprotno je razvidno že iz same pritožbe, v kateri je grajana ravno takšna prvostopenjska presoja. Z vsemi dopolnitvami izvedeniškega mnenja, kakor tudi z osnovnim mnenjem v postopku, sta bila seznanjena. Ob integraciji v postopek jima te vloge sicer niso bile vročene. Vendar je iz list. št. 293 v sodnem spisu razvidno, da je ob prevzemu pooblastila njun pooblaščenec vpogledal v spis in se torej s takšnimi vlogami seznanil. Z izjemo druge dopolnitve izvedeniškega mnenja, ki pa se ne nanaša na nepremičnine nasprotnih udeležencev, je dopolnitve in mnenje tudi fotokopiral. S takšnim postopanjem pa je bilo pravici do izjave nasprotnih udeležencev v smislu seznanjenosti s procesnimi dejanji tekom postopka zadoščeno.

9. Prav tako je bilo zadoščeno tudi pravici do izjave v ožjem smislu, tj. zagotovitvi možnosti sodelovanja v postopku. Po seznanitvi z vlogami je njun pooblaščenec 17. 10. 2012 v spis vložil pripravljalno vlogo na list. št. 302-304, v kateri je zgolj ponovil dokazne ugovore, ki sta jih nasprotna udeleženca že podala tekom postopka. Izrecno je navedel: „Tretji in četrti udeleženec sta svoje pripombe na prejeto izvedensko mnenje podala že v vlogi z dne 14. 6. 2012 in zato glede na vse zgoraj navedeno vztrajata, da sodišče naloži dopolnitev izvedenskega mnenja sodnemu izvedencu S. J.“ Sodišče prve stopnje je po prejemu njune vloge z dne 14. 6. 2012 predlogu za dopolnitev tudi sledilo in izvedencu J. naložilo dopolnitev mnenja, kar je razvidno iz dopisa na list. št. 268 in četrte dopolnitve izvedeniškega mnenja.

10. Izvedenec je na ugovor o odsotnosti izjasnitve glede višine odškodnine zaradi manjvrednosti zemljišča in višine odškodnine zaradi vzpostavitve nujne poti pojasnil, da je skupna površina poti 121,5 m2 (kar je sodišče prve stopnje glede na izvedensko mnenje geodetske stroke v izpodbijanem sklepu pravilno popravilo na 115,5 m2) ter da bo pot v naravi služila tako dostopu do predlagateljevega zemljišča kot tudi sami obremenjeni parceli 133/3, saj se bo z izgradnjo te poti ukinila dosedanja dostopna pot po sredini zemljišča. Glede na pojasnjeno in sklicujoč se na svoje osnovno mnenje je zaključil, da znaša primerna odškodnina 787,50 EUR (kar je v vlogi z dne 22. 9. 2012 na list. št. 296 sodnega spisa zaradi očitne pisne pomote popravil na znesek 7.087,50 EUR). Posebej je razložil, da se z ustanovitvijo nujne poti, ki sočasno služi tudi služnostnemu zavezancu za dostop do njegovega objekta, vsebinsko stanje na parceli ne spremeni, pač pa se pot le prestavi na rob parcele, zato se dodatno ne zniža obseg lastninskih pravic na nepremičnini. Ravno obratno - ocenil je, da se lahko s prestavitvijo poti možnost izrabe zemljišča le izboljša, saj je tako južni del v enem kosu in ni več deljen.

11. Takšna dopolnitev mnenja je jasna, logična in popolna, zato procesne predpostavke za ponovno postopanje po tretjem odstavku 254. člena ZPP niso bile podane. Zgolj dejstvo, da se pritožnika z vsebino takšnega mnenja oziroma dopolnitve ne strinjata, pa ne more biti razlog za njegovo nadaljnje dopolnjevanje. Procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP prav tako ne utemeljujejo pritožbene navedbe, da ju sodišče prve stopnje ni poučilo glede prekluzije ter pravic, ki jih imata v postopku. Glede na predhodno pojasnjeno se je sodišče prve stopnje z vsemi njihovimi dokaznimi ugovori vsebinsko seznanilo in se do njih v izpodbijanem sklepu tudi opredelilo. Ni mogoče slediti niti pritožbenemu očitku o pomanjkanju razlogov o odločilnih dejstvih. Očitek o obstoju protispisnosti v smislu 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa je v nasprotju s samimi pritožbenimi trditvami, s katerimi pritožnika sodišču prve stopnje v tem delu očitata pomanjkanje razlogov in upoštevanje nepopolnega izvedeniškega mnenja, zato mu ni mogoče pritrditi.

12. Pritožnika neutemeljeno uveljavljata obstoj kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z njuno odsotnostjo na delu naroka za glavno obravnavo dne 14. 9. 2012. Na tem naroku sta pritožnika ob 9.23 uri prostovoljno zapustila razpravno dvorano, potem ko sta se izjasnila glede mnenja izvedenca J., ki je obravnaval tudi možnost poteka nujne poti v celoti po njuni parceli št. 133/3. Dejstvo, da je na tem naroku predlagatelj razširil svoj predlog za določitev nujne poti tudi na takšno varianto, posledično ni vplivalo na kontradiktornost postopka, saj sta se pritožnika do možnosti takšne trase opredelila, še preden sta zapustila narok, kakor je razvidno iz zapisnika o glavni obravnavi na list. št. 280 sodnega spisa. Glede same razširitve predloga pa sodišče druge stopnje ocenjuje, da tudi upoštevajoč dejstvo nezastopanosti pritožnikov v tej fazi postopka po pravnem pooblaščencu, dolžnost sodišča, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja svojih procesnih pravic, opozori, katera dejanja lahko opravi v postopku (12. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), ne seže tako daleč, da bi moralo v konkretnem primeru zadržati pritožnika na naroku. Tudi kot laika sta se ob dolžni skrbnosti morala zavedati, da je narok razpisan ravno zaradi zagotovitve možnosti izjave o pomembnih dejstvih v postopku. S prostovoljno zapustitvijo sodne dvorane pa sta se takšni možnosti zavestno in voljno odpovedala.

13. Neutemeljen je tudi očitek o izvedenčevem zmotnem izhodišču, da je na parc. št. 133/3 že v preteklosti obstajala pot. Izvedenec je pojasnil, da nasprotna udeleženca dostopata do svoje parcele 133/3 po poti, ki poteka po sredini parcele. Ravno ta pot je po mnenju izvedenca primerna za prestavitev na rob parcele 133/3, kjer bo služila takó pritožnikoma za dostop do njune parcele kot tudi predlagatelju. V tem delu takó ni podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja. Zatrjevano dejstvo, da je predlagatelj v preteklosti že imel drugo pot do svoje parcele, pa v postopku zaradi določitve nujne poti ni pravno pomembno, zato očitek pritožnikov, da je sodišče prve stopnje z odsotnostjo opredelitve do takšnih trditev pritožnikov storilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen.

14. Izvedenec je v nasprotju s pritožbenimi očitki ustrezno pojasnil izhodiščno ceno za m2 površine, po katerih bi bil možen dostop do predlagateljeve nepremičnine. Takšni izhodiščni ceni nasprotna udeleženca tekom postopka nista nasprotovala. Izvedenec je pojasnil, da se cene za m2 površine na tem območju gibajo med 150,00 EUR in 200,00 EUR, zato je za izračun vzel aritmetično sredino navedenih skrajnih vrednosti.

15. Logično je pojasnil tudi izračun odškodnine za vzpostavitev nujne poti po različnih predlaganih variantnih trasah. Za varianto št. 3 je prepričljivo pojasnil, da se z ustanovitvijo poti po parc. št. 135/3 njena vrednost zmanjša najmanj za vrednost zemljišča, preko katerega poteka pot. Parcela 135/3 je sorazmerno ozka in bi se z ustanovitvijo nujne poti otežila gradnja, vrednost parcele pa posledično bistveno znižala. Za varianto 6 pa je pojasnil, da se z ustanovitvijo nujne poti rešita dva problema: parcela 134/4 pridobi dostop, sočasno pa se s prestavitvijo sedanjega kolovoza poveča vrednost parcele 133/2. Sedanji kolovoz parcelo deli na dva sorazmerno ozka dela, s prestavitvijo poti pa je uporabni (koristni) del zemljišča širši in zato tudi zanimivejši za izkoriščanje. Odškodnino za uporabo poti po tej parceli je izračunal tako, da je vrednost zemljišča, potrebnega za pot, delil s tri. Za varianto 1 preko parc. št. 134/3 pa je razložil, da je obremenitev te parcele zaradi njene, že v osnovi majhne površine (380 m2), tako velika, da lastnik služečega zemljišča na tej površini praktično ne more izvajati svojih lastninskih upravičenj. Uporabna površina parcele bi se s takšno rešitvijo zmanjšala za 25,5 odstotkov, nujna pot pa bi potekala preko dvorišča poleg stavbe, zaradi česar bi izgubila 1/3 prvotne vrednosti. Dodatno pa bi znašala odškodnina za ustanovitev služnosti polovico vrednosti površine, ki bi bila potrebna za potek poti. Izvedenec je opozoril, da v praksi ne obstajajo natančna pravila, ki bi omogočala ugotovitev nespornega odstotka zmanjšanja vrednosti nepremičnine, zato se takšno zmanjšanje ocenjuje od primera do primera. Večji je vpliv služnosti, višja je tudi manjvrednost zaradi posega.

16. Povzeto pojasnilo izvedenca je tudi po oceni sodišča druge stopnje razumno in vsebinsko prepričljivo. Odkazuje na okoliščine, ki tudi po kriteriju logičnosti in splošnosti narekujejo bistveno različno višino odškodnine za različne predlagane variante poteka nujne poti. Dejstvo, da je za varianto št. 3 izračunal posebej odškodnino zaradi manjvrednosti parcele in odškodnino zaradi vzpostavitve nujne poti, pa je prepričljivo pojasnil z okoliščino, da velikost, raba v naravi ter potek te variante nujne poti ne povzroča zgolj nastanka škode zaradi vzpostavitve poti po trasi, ki poteka čez parcelo, temveč tudi bistveno zmanjšuje vrednost parcele kot celote. Navedenega pa za varianto 6, po kateri je sodišče prve stopnje določilo nujno pot z izpodbijanim sklepom, ni mogoče ugotoviti.

17. Očitek, da sodišče prve stopnje za traso po varianti št. 3 ni ugotovilo višine stroškov vzpostavitve takšne poti, pa ni bistven za pravilnost razsoje v obravnavanem primeru. Strošek vzpostavitve nujne poti bremeni predlagatelja in zato na presojo sorazmernosti vzpostavitve nujne poti ne vpliva.

18. Neutemeljen je tudi očitek o pomanjkanju razlogov glede dolžine nujne poti. Sodišče prve stopnje je skladno z izvedenskim mnenjem geodeta navedlo, da nujna pot poteka v širini 3 m po severnem delu parc. št. 133/3 do tromeje s parc. št. 134/4 ter se nato pod kotom 45 stopinj zaključi na meji te parcele, kot je razvidno iz skice navedenega izvedenca. Iz te skice, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, pa izhaja, da je dolžina spodnje stranice nujne poti (tiste, ki poteka po parc. št. 133/3 in ne po meji te parcele s parc. št. 134/3 in 134/4) 37 m, dolžina zgornje stranice pa 40 m. Skupna površina poti znaša torej (37 m x 3 m) + ((3 m x 3 m)/2), tj. 115,5 m2. Upoštevajoč povzete razloge sodišča prve stopnje, ki jih je mogoče matematično preizkusiti, ter dejstvo, da tekom postopka noben izmed udeležencev ni dvomil v izračun površine poti po varianti 6, kot ga je podal izvedenec, sodišče druge stopnje ne dvomi v njegovo pravilnost. 19. Ker v pritožbi uveljavljane kršitve niso podane, sodišče druge stopnje pa pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. alineja 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

20. Glede na to, da nasprotna udeleženca s pritožbo nista uspela, morata stroške v postopku s pritožbo kriti sama (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 37. členom ZNP).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl. (2) Ur. l. RS, št. 30/1986 in nasl.