Jedro

Pogodba z naslovom "pogodba o cesiji (odstopu terjatve)" je po vsebini prevzem izpolnitve po 453. členu zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Po stališču sodne prakse je pravna narava pogodbe opredeljena predvsem z njeno vsebino, napačno poimenovanje nima pravnih posledic

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da so v izreku navedeni pravni posli stečajnega dolžnika - tožeče stranke, brez pravnega učinka proti stečajni masi v stečajnem postopku, opr. štev.

St 8/95, okrožnega sodišča. Toženi stranki je naložilo vrnitev zneska 13.894.040,00 sit, z zakonitimi obrestmi, od dneva vložitve tožbe, v stečajno maso ter povrnitev pravdnih stroškov.

Tožena stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala prvostopno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov z navedbo, da je cesija po 346. členu zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR povsem legalno in običajno pravno dejanje. Podana je tudi bistvena kršitev iz 13. točke drugega odstavka 354. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP, ker je sodišče prve stopnje pravne posle obravnavalo kot prevzem izpolnitve po 453. členu ZOR, v izreku pa ugotovilo, da je odstop terjatev po sklenjenih pogodbah brez pravnega učinka proti stečajni masi. Tožeča stranka je, zaradi nujnosti oskrbe z živino, toženi zagotavljala prednost pri poravnavanju terjatev. Ker pa je poslovanje potekalo nemoteno, ni vedela za finančne težave tožeče stranke.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preiskusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je v predmetni zadevi pravilno ugotovilo dejansko stanje, zato se pritožbeno sodišče, v izogib ponavljanju, sklicije na razloge v izpodbijani sodbi. Pravilni so tudi materialnopravni zaključki o pogojih iz 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS 67/93) - v nadalj. ZPPSL. Glede na pritožbena izvajanja pa je še dodati: Že iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da v predmetni zadevi ne gre za klasično cesijo. Pogodba z naslovom "pogodba o cesiji (odstopu terjatve)" je po vsebini prevzem izpolnitve po 453. členu zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Po stališču sodne prakse je pravna narava pogodbe opredeljena predvsem z njeno vsebino, napačno poimenovanje nima pravnih posledic (sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 46/93, z dne 23.9.1993). V predmetni zadevi sta P.T. Ljubljana in P.T. Maribor, kot tretji, poravnali terjatve (priloga A11), ki jih je imela tožena stranka kot upnik do tožeče stranke kot dolžnika.

Prvostopno sodišče je v izreku povzelo poimenovanje, kakor je navedeno v predloženih listinah, v obrazložitvi pa je pravilno ocenilo vsebino pogodbe in ugotovilo, da je zaradi izpodbijanega pravnega dejanja prišlo do neenakomernega poplačevanja stečajnih upnikov. Zato pritožbene navedbe o bistveni kršitvi pravdnega postopka in o cesiji, kot običajnem načinu plačila terjatev, niso utemeljene.

Pritožnica v pritožbi pove, da je imela pri dobavi pitancev govedi izključno prednost pri poravnavanju terjatev in s tem ovrže svojo nevednost o finančnih težavah tožeče stranke. Če bi tožeča stranka lahko poslovala normalno, ne bi ustanovila hčerinskih podjetij, preko katerih je plačevala pomembnejšim dobaviteljem, ostali pa so čakali na plačilo in bodo v stečajnem postopku samo sorazmerno poplačani (iz stečajnega spisa izhaja, da stečajna masa ne bo zadoščala za 100% poplačilo).

Pritožbeno sodišče zato meni, da je odločitev prvostopnega sodišča utemeljena, saj sta podani tako objektivna kot subjektivna predpostavka za izpodbijanje pravnih dejanj.

Tožena stranka lahko skladno z določilom 2.točke drugega odstavka 137. člena ZPPSL svojo terjatev, ki je "oživela" zaradi uspelega izpodbijanja v pravdnem postopku, priglasi v roku 30 dni od pravnomočnosti te odločbe - v stečajnem postopku zoper tožečo stranko.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu 166/I v zvezi s 154/I členom ZPP.