Jedro

V obravnavanem primeru niso bili podani zakonski pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi molka organa, saj tožnik ni izkazal, da bi se z zahtevo za izdajo odločbe obrnil na organ druge stopnje (četrti odstavek 28. člena ZUS-1), ki je pristojen za odločitev o pritožbi zoper odločbo prvostopenjskega organa, prav tako pa je zahtevo za odločanje upravnega organa podal že pred iztekom zakonskega roka.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

_Tožbene navedbe_

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnik) je dne 19. 3. 2020 vložila tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je lastnik nepremičnine, ki meji na parcelo, na kateri je bil z odločbo Občinske uprave Mestne občine Ptuj št. 478-197/2008 z dne 5. 7. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijano odločbo) ukinjen status grajenega javnega dobra. V postopku bi zato moral biti udeležen kot stranski udeleženec, vendar mu možnost udeležbe v postopku ni bila dana.

2. Tožnik navaja, da je izkoristil vsa pravna sredstva v upravnem postopku, pri čemer se je tožena stranka nanje odzvala z molkom organa, podala je le odgovor po pooblaščencih z dne 19. 2. 2020, da bo podala odločitve v ustreznih zakonskih rokih, pri čemer pa mu do dneva vložitve tožbe ni bila vročena nobena odločba, zato je upravni spor neizogiben. Že dne 14. 1. 2020 je namreč opozoril toženo stranko na nepravilnosti pri izdaji odločbe št. 478-197/2008 z dne 5. 7. 2019 ter terjal vzpostavitev prejšnjega stanja, dne 7. 2. 2020 pa je vložil tudi predlog za obnovo postopka, zahtevek za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici in zahtevo za izrek ničnosti odločbe.

3. Tožnik primarno predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi, podredno, da sodišče odloči: 1. tožena stranka je dolžna v roku 15 dni izdati sklep, s katerim mu prizna status stranskega udeleženca in dovoli obnovo postopka ter odločbo, s katero odpravi izpodbijano odločbo; 2. tožena stranka je dolžna v roku 15 dni izdati odločbo, s katero ugodi njegovi zahtevi za odpravo izpodbijane odločbe, in 3. tožena stranka je dolžna v roku 15 dni izdati odločbo, s katero ugodi njegovemu predlogu za izrek ničnosti izpodbijane odločbe. Podpodredno predlaga, da sodišče odloči: 1. tožena stranka je dolžna v roku 15 dni izdati upravni akt, s katerim odloči o njegovem predlogu za obnovo postopka, končanega z izdajo izpodbijane odločbe; 2. tožena stranka je dolžna v roku 15 dni izdati upravni akt, s katerim odloči o njegovi zahtevi za odpravo izpodbijane odločbe ter 3. tožena stranka je dolžna v roku 15 dni izdati upravni akt, s katerim odloči o njegovem predlogu za izrek ničnosti izpodbijane odločbe. V vsakem primeru pa predlaga, da se toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov tega postopka s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

_Navedbe tožene stranke_

4. Tožena stranka je dne 23. 6. 2020 podala odgovor na tožbo, v katerem navaja, da je izdala odločbo št. 478-105/2020-3 z dne 14. 5. 2020, s katero je odločila o predlogu za izrek ničnosti, in sklep št. 478-108/2020-3 z dne 13. 5. 2020, s katerim je odločila o predlogu za obnovo postopka. O zahtevi za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici pa ni odločala, temveč jo je z dopisom z dne 19. 5. 2020, na podlagi prvega odstavka 276. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), odstopila v pristojno odločanje Ministrstvu za okolje in prostor.

5. Tožena stranka v nadaljevanju navaja, da ZUP ne določa rokov za odločitev o izrednih pravnih sredstvih, in da je tožeča stranka že dne 5. 3. 2022, t. j. po preteku 24 dni oziroma 18 delovnih dni, naslovila poziv na spoštovanje zakonskih rokov za izdajo odločb. Po njenem mnenju tožnik za vložitev tožbe v predmetni zadevi tudi nima pravnega interesa.

6. Tožena stranka sodišču predlaga, da zaradi neizpolnitve procesnih predpostavk tožbo zaradi molka organa zavrže, podredno pa, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožniku naloži plačilo njenih stroškov postopka.

7. V nadaljevanju postopka je tožena stranka podala še eno pripravljalno vlogo, tožnik pa tri pripravljalne vloge.

**K I. točki izreka:**

8. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka.

**O primarnem tožbenem zahtevku:**

9. V zvezi s primarnim tožbenim zahtevkom, ki glasi na odpravo izpodbijane odločbe, sodišče ugotavlja, da je zoper to odločbo dovoljena pritožba na župana Mestne občine Ptuj v roku 15 dni od vročitve odločbe, kot izhaja iz pravnega pouka. Iz navedene odločbe (A4) je tudi razvidno, da je bila vročena z javnim naznanilom na oglasni deski Mestne občine Ptuj, spletni strani občine (www.ptuj.si) in na enotnem portalu e-uprave. Tožnik v tožbi in pripravljalni vlogi z dne 5. 1. 2022 sicer zatrjuje, da upravni organ ne bi smel vročati odločbe na podlagi 94. člena ZUP, vendar pa po presoji sodišča navedena okoliščina za odločitev v predmetni zadevi ni odločilna. Kot je razvidno že iz samih tožbenih navedb in listin, priloženih tožbi, namreč tožnik pritožbe zoper navedeno odločbo ni vložil, temveč je na toženo stranko dne 14. 1. 2020 naslovil le dopis - „poziv za odpravo neskladnosti upravnih aktov, vsled ukinitve javnega dobra na parceli 111/8, k. o. ..., in zahteva za vzpostavitev prejšnjega stanja“ (A5), dne 7. 2. 2020 pa je na toženo stranko naslovil še predlog za obnovo postopka (A6), zahtevo za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici (A7) in predlog za izrek ničnosti odločbe (A8).

10. V skladu s 7. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno.

11. Ker je torej bila zoper izpodbijano odločbo dovoljena pritožba, ki pa je tožnik sploh ni vložil, je sodišče, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, tožbo v delu, ki se nanaša na primarno postavljeni tožbeni zahtevek, zavrglo.

_O podrednem in podpodrednem tožbenem zahtevku:_

12. S podrednim tožbenim zahtevkom je tožnik, zaradi zatrjevanega molka organa, predlagal, da sodišče odloči o predlogu za izrek ničnosti, zahtevi za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici in predlogu za izrek ničnosti odločbe v t. i. sporu polne jurisdikcije, podpodredno pa je predlagal, da sodišče toženi stranki naloži, da odloči o navedenih predlogih oziroma zahtevi.

13. Sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso bili podani zakonski pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi molka organa, saj tožnik ni izkazal, da bi se z zahtevo za izdajo odločbe obrnil na organ druge stopnje (četrti odstavek 28. člena ZUS-1), ki je pristojen za odločitev o pritožbi zoper odločbo prvostopenjskega organa, prav tako pa je zahtevo za odločanje upravnega organa podal že pred iztekom zakonskega roka. Iz izpisa poštne knjige (A6) je namreč razvidno, da je tožnik predlog za obnovo postopka, zahtevo za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici in predlog za izrek ničnosti odločbe vložil priporočeno po pošti dne 7. 2. 2020, poziv za izdajo odločb (A19), v katerem niti ni določil dodatnega roka za odločanje o podanih predlogih oziroma zahtevi, pa je vložil priporočeno po pošti dne 5. 3. 2020. V skladu z drugim odstavkom 100. člena ZUP se rok, ki je določen po mesecih, konča s pretekom tistega dneva v mesecu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je bilo komu kaj vročeno oziroma sporočeno. Enomesečni rok se je torej iztekel šele 7. 3. 2020, kar pomeni, da na dan 5. 3. 2020 še ni prišlo do zamude organa pri odločanju. Posledično je bila zahteva za izdajo odločbe preuranjena, zaradi česar je sodišče tožbo tudi v delu, ki se nanaša na podredni in podpodredni tožbeni zahtevek, na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo.

14. Ker je sodišče, zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk, tožbo zavrglo, se do same zadeve po vsebini ni opredeljevalo in ni izvajalo dokaznih predlogov. Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sklepu opr. št. I Up 80/2019 z dne 4. 9. 2019 pojasnilo, da zakon lahko določi procesne predpostavke, to so okoliščine, ki morajo (oziroma ne smejo) biti izpolnjene, da sodišče v sporu meritorno odloči, kar pa pomeni, da pravica do sodnega varstva kot pravica do meritorne odločitve ni neomejena. Kot je razvidno iz tožnikove vloge z dne 3. 8. 2020, pa se v zvezi z obravnavano zadevo pred naslovnim sodiščem vodi še upravni spor pod opravilno številko II U 227/2020. **K II. točki izreka:**

15. Kadar sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).