Jedro

Zavarovalni pogoji so sestavni del zavarovalne pogodbe. Ti lahko določajo, da izgubi zavarovanec (lastnik ali uporabnik motornega vozila) kritno pravico, če je v času prometne nezgode kot voznik zavarovanega vozila pod vplivom alkohola in povzroči prometno nezgodo oziroma škodo zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Zato ravna zavarovanec v nasprotju s pogodbo o obveznem zavarovanju proti odgovornosti za škodo, povzročeno drugim z motornim vozilom, če povzroči škodo z vožnjo pod vplivom alkohola. Zavarovalnica, ki plača oškodovancu odškodnino, ima zato regresni zahtevek proti lastnemu zavarovancu, ki temelji na zavarovalni pogodbi. Tak zahtevek zastara po določilu tretjega odstavka 380. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) v treh letih. Zastaranje pa začne teči z izplačilom odškodnine oškodovancu.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo odločilo, da mora toženec plačati tožnici 80.424,00 SIT iz naslova regresa, ker je ugotovilo, da je toženec v vinjenem stanju povzročil prometno nezgodo, zaradi katere je nastala večja škoda in katere del iztožuje tožnica, ki je celotno škodo plačala. Toženčevo pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje je sodišče druge stopnje s pobijano sodbo zavrnilo kot neutemeljeno. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil revizijo toženec iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji poudarja, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, ker je delno soodgovoren za škodo tudi oškodovanec in zato, ker je tožničin zahtevek zastaral. Predlaga, da naj se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se tožničin zahtevek zavrne ali pa naj se sodbi razveljavita.

Na vročeno revizijo tožnica ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Zavarovalni pogoji so sestavni del zavarovalne pogodbe. Ti lahko določajo, da izgubi zavarovanec (lastnik ali uporabnik motornega vozila) kritno pravico, če je v času prometne nezgode kot voznik zavarovanega vozila pod vplivom alkohola in povzroči prometno nezgodo oziroma škodo zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Zato ravna zavarovanec v nasprotju s pogodbo o obveznem zavarovanju proti odgovornosti za škodo, povzročeno drugim z motornim vozilom, če povzroči škodo z vožnjo pod vplivom alkohola. Zavarovalnica, ki plača oškodovancu odškodnino, ima zato regresni zahtevek proti lastnemu zavarovancu, ki temelji na zavarovalni pogodbi. Tak zahtevek zastara po določilu tretjega odstavka 380. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) v treh letih. Zastaranje pa začne teči z izplačilom odškodnine oškodovancu.

V postopkih na drugi in prvi stopnji je bilo v tem primeru ugotovljeno, da je toženec povzročil prometno nezgodo 20.5.1989, da je bil 20.4.1990 obsojen na nepogojno zaporno kazen, ker je povzročil prometno nezgodo z vožnjo pod vplivom alkohola (sodba Temeljnega sodišča v Murski Soboti, enote v Murski Soboti, opr. št. K 449/89 z dne 20.4.1990 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. Kp 250/90 z dne 24.10.1990), da je tožnica 23.1.1991 plačala 567.269,00 SIT odškodnine raznim oškodovancem za škodo, ki jo je povzročil toženec in da predstavlja postavljen tožbeni zahtevek 12 povprečnih plač iz leta 1990, kar znaša 80.424,00 SIT. Ugotovljeno je še bilo, da je do prometne nezgode prišlo zaradi tega, ker je toženec po prehitevanju dveh vozil izgubil oblast nad svojim avtomobilom ter zapeljal na levo stran vozišča, na katerem je prišlo do trčenja z nasproti vozečim avtomobilom.

Glede na gornje ugotovitve je tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljen zaključek sodišč druge in prve stopnje, da tožničin regresni zahtevek ni zastaran in da je utemeljen v vsej postavljeni višini, ki je bila tudi dosojena (in ki predstavlja le delček škode, ki jo je povzročil toženec). Toženčeva revizija v smeri, ki pobija višino dosojenega regresnega zahtevka, nima podlage v ugotovljenem dejanskem stanju ter je neutemeljena tudi v tem delu. Toženčeva revizija zato iz razlogov, ki jih je uveljavljal, ni utemeljena. Revizijsko sodišče samo pa tudi ni ugotovilo uradoma upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Zato je v celoti neutemeljeno revizijo toženca zavrnilo (člen 393 ZPP).