Jedro

Prosilec ni izkazal utemeljenih razlogov za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu, kar po določilu 1. točke prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP predstavlja oviro za odpust obveznosti. Posledično zadeva (plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka) nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo prosilca A.A. za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, kot neutemeljeno.

Odločitev je obrazložila s podatkom, da je prosilec 10. 9. 2010 vložil prošnjo za dodelitev BPP, glede oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju, opravilna številka. St 1347/2010. V nadaljevanju se je sklicevala na določila od 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, številka 96/2004, s spremembami - v nadaljevanju ZBPP) in pojasnila, da je potrebno v zadevi uporabiti tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, številka 126/2007-v nadaljevanju ZFPPIPP), ki se je začel uporabljati 1. 10. 2008. Pojasnila je, da je iz zapisnika o naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja z dne 29.9.2010 razvidno, da ima prosilec odprt en TRR, ki je blokiran že več kot leto dni in da mesečno prejema 48,92 EUR invalidnine, ker je invalid III. kategorije. Drugih prejemkov nima. Je brezposelna oseba in ni imetnik lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičnini, niti ni lastnik motornega vozila. Bančnega kredita z mesečno obveznostjo 300 EUR zaradi pomanjkanja dohodkov ni sposoben plačevati. Ker ni zmogel plačila obrokov iz naslova leasinga za avto, so mu ga zaplenili. V navedenem zapisniku je prosilec navedel tudi, da je imel do letošnjega leta status podjetnika posameznika, ki pa ga je dva meseca nazaj zaprl. Z dejavnostjo (zaključna gradbena dela) je prenehal zaradi pomanjkanja dela, in ker naročniki niso poravnavali svojih obveznosti, posledično pa so se nakopičili dolgovi. Pri sodišču teče spor v zvezi z dolgom v višini 14.000 EUR, ki mu jih dolgujejo kot podizvajalcu. Za poplačilo enega dolga je zapadel v drug dolg in tako so se dolgovi kopičili. Ker kredita pri banki B. ni mogel plačevati, ga je prevzela Zavarovalnica C., zaradi katere ima blokiran TRR. Ta dolg znaša med 10.000 in 12.000 EUR. Živi pri mami, ki zanj plačuje mesečne stroške. Leta 1996 je imel poškodbo pri delu, zaradi česar je invalid III. kategorije.

Tožena stranka je v nadaljevanju obrazložila namen osebnega stečaja po določbah ZFPPIPP in pojasnila, da je namen osebnega stečaja poplačilo upnikov stečajnega dolžnika iz njihovega premoženja hkrati in v enakih deležih. Iz poročila o premoženjskem stanju prosilca ter iz predmetni prošnji priloženih listin izhaja, da prosilec prejema mesečni prihodek v višini 49,51 EUR in nima drugih dohodkov, niti premoženja večje vrednosti, tako prosilec nima nobenega premoženja iz katerega bi se upniki lahko poplačali. Po mnenju tožene stranke je zato očitno nerazumno, da je prosilec vložil predlog osebnega stečaja in vlogo za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Splošno znano dejstvo in sodna praksa v postopkih osebnega stečaja je namreč takšna, da se postopek osebnega stečaja v primerih, ko dolžnik nima nobenega premoženja zaključi hitro, upniki ne pridejo do poplačila svojih terjatev in je tako plačilo predujma očitno nerazumno. Predpostavka za uvedbo stečajnega postopka je, da dolžnik razpolaga z vsaj nekaj premoženja, ki bo predstavljalo stečajno maso, iz katere se bodo upniki poplačali hkrati in sorazmerno. Plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka je torej očitno nerazumna zadeva, saj je namen postopka osebnega stečaja vsaj delno poplačilo upnikov. Poleg tega se s osebnim stečajem dolžnik ne razbremeni dolgov, saj gre za fizično osebo, zato lahko vsak upnik, ki je do zaključka stečajnega postopka prijavil terjatev, terja od dolžnika poplačilo še neplačanega dela terjatve tudi po zaključku postopka. Nadalje ZFPPIPP določa, da lahko dolžnik znotraj postopka osebnega stečaja predlaga tudi odpust obveznosti, ki pa med drugim ni dovoljen takrat, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu, ki še ni izbrisano (399. člen ZFPPIPP). Prosilec je 9. 10. 2010 Organu za BPP posredoval izpisek iz kazenske evidence z dne 6. 10. 2010, iz katerega izhaja, da je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja poskusa goljufije po prvem odstavku 270. člena KZ v zvezi z 22/I KZ, s sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti opravilna številka. I K 354/08 z dne 5. 6. 2008, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opravilna številka. I Kp 860/08 z dne 27. 11. 2008. Prosilcu je bila izrečena zaporna kazen 4 mesecev in 15 dni, pogojno za dobo enega leta. Tako v tem primeru odpust dolga ne pride v poštev, saj je bil prosilec pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja poskusa goljufije po 217. členu KZ, v zvezi z 22/I KZ, katero KZ uvršča med kazniva dejanja zoper premoženje. Kot izhaja iz izpiska kazenske evidence, obsodba še ni izbrisana. Organ za BPP je po vpogledu v več spisov postopka osebnega stečaja ugotovil, da je stečajno sodišče predloge stečajnih dolžnikov za odpust obveznosti zavrnilo, če so bili dolžniki pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo, ki še ni izbrisano.

Glede na navedeno, je torej uvedba postopka osebnega stečaja (in znotraj tega postopka za odpust obveznosti), očitno nerazumna zadeva in tako prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, saj je pričakovanje oziroma zahteva prosilca v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Tožnik v vloženi tožbi odločitvi tožene stranke oporeka. Navaja, da ne razume, zakaj mu je bila BPP odklonjena, saj jo potrebuje zato, da se ponovno postavi na novo pot. Zadeva je zanj zelo pomembna, prav tako za njegova otroka, saj zanju ne more skrbeti in plačevati preživnine. Je brez zaposlitve in nima nobenega premoženja. V zvezi s kazensko evidenco pojasnjuje, da je bil obsojen pogojno, ker je kolega razbil avto, sam pa ni vedel, da je že bil prej razbit in da mu je že poteklo 5. 6. 2010 (verjetno registracija). Ni šlo za nobeno gospodarsko goljufijo, zato prosi, da mu sodišče pomaga do BPP, saj bo sicer postal klošar.

V dopolnitvi tožbe je nadalje obrazložil, da je zašel v denarne težave, zato bi rad, da se izvede postopek osebnega stečaja. Nikoli ni bil obsojen za gospodarska dejanja in pojasnjuje, kako izvršitelji hodijo do njega, in da je dolg vedno večji. Tisto kar je imel, so mu že zdavnaj vzeli. Ne zdrži več pritiska izvršiteljev, v zakonu pa vendarle piše, da lahko vsak državljan dobi brezplačno pravno pomoč. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da prosilec ne izpolnjuje t.i. objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP). Ker je za ugodno rešitev vloge za dodelitev BPP potrebno izpolnjevati tako subjektivni, kot objektivni kriterij, sodišče ugotavlja, da sporna ugotovitev tožene stranke, da prosilec ne izpolnjuje objektivnega kriterija za dodelitev BPP zadošča za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP, torej izpolnjevanja subjektivnega pogoja ni bilo treba ugotavljati.

Prav tako sodišče ne dvomi v strokovno in natančno obrazložitev tožene stranke, zakaj ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP.. Gre za pogoj, ki predstavlja določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP, kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi ,v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi drugega odstavka tega člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Na navedeni pravni podlagi je toženka po presoji sodišča, pravilno presojala izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. V zadevi namreč ni sporno, da je prosilec za dodelitev BPP zaprosil zaradi plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju, opravilna številka St 1347/2010. Prav tako v zadevi ni sporno, da je prosilec prošnji priložil Zapisnik o naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja z dne 29. 9. 2010, iz katerega je razvidno njegovo premoženjsko stanje in podatek, da želi prosilec po zaključku stečajnega postopka predlagati odpust obveznosti. Prav tako sodišče ugotavlja, da je upravnemu spisu priloženo potrdilo Ministrstva za pravosodje, številka 021-34368/2010 z dne 6. 10. 2010, iz katerega izhaja, da je bil prosilec pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja poskusa goljufije po prvem odstavku 270. člena KZ, v zvezi z 22/I KZ, s sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti opravilna številka. I K 354/08 z dne 5. 6. 2008, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opravilna številka. I Kp 860/08 z dne 27. 11. 2008. Določba 399. člena ZFPPIPP z naslovom „Ovire za odpust obveznosti“, v 1. točki prvega odstavka 399. člena, izrecno določa, da odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Upoštevaje navedeno, sodišče v celoti pritrjuje odločitvi tožene stranke, da prosilec ni izkazal utemeljenih razlogov za dodelitev BPP, in da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in jo je nerazumno sprožiti, kar posledično pomeni, da ni zakonske osnove za odobritev BPP.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo.