Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba X Ips 170/2007

ECLI:SI:VSRS:2008:X.IPS.170.2007 Upravni oddelek

status civilnega invalida vojne obnova postopka novi dokazi
Vrhovno sodišče
4. september 2008
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V zadevi ni sporno, da se je tožeča stranka poškodovala v taborišču za otroke ob sprožitvi alarma. Te okoliščine, katere potrjujeta tudi izjavi predlaganih prič, pa ne pomenijo vojnega dogodka v smislu ZCIV. Zato tudi predlagani novi dokazi – izjavi predlaganih prič ne bi pripeljali do drugačne odločitve in zato je bil predlog za obnovo pravilno in utemeljeno zavrnjen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06 – odločba US) zavrnilo tožbo, s katero je tožeča stranka izpodbijala odločbo tožene stranke z dne 16.9.2004. S to odločbo je bil predlog tožeče stranke za obnovo postopka, končanega z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 7.12.1994, zavrnjen.

V obrazložitvi zavrnilnega dela sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je v obravnavani zadevi sporno vprašanje, ali je tožeča stranka s predlaganimi izpovedbami prič izkazala okoliščine, ki bi lahko pripeljale do drugačne odločitve, kot je bila sprejeta z odločbo tožene stranke z dne 7.12.1994. Za odločitev o tem je v konkretnem primeru relevantno pravno vprašanje, ali je mogoče v taborišču sprožen alarm kot znak za nevarnost šteti kot vojni dogodek v smislu 1. odstavka 2. člena Zakona o civilnih invalidih vojne (ZCIV). Tožeča stranka je namreč v predlogu za obnovo postopka na podlagi izpovedb prič dokazovala, da je izkazano trajno poškodbo desne roke dobila kot enoletni otrok, ko je bila zaprta v taborišču za otroke v Avstriji in je ob sprožitvi alarma prišlo do preplaha in prerivanja otrok. Ob tem je tožeča stranka padla in si poškodovala desno roko. Po presoji prvostopnega sodišča pa zatrjevane okoliščine ne pomenijo vojnega dogodka iz citirane zakonske določbe. Kot vojni dogodek je namreč razumeti krajevno in časovno opredeljeno dogajanje, ki je značilno za delovanje vojskujočih se strani v vojni (pretepanje, mučenje, streljanje, obstreljevanje, požiganje, bombardiranje, itd.). Gre torej za ožje pojmovanje vojnega dogodka oziroma za konkreten vojni dogodek, ki je neposredno povzročil obliko poškodbe iz 1. odstavka 2. člena ZCIV. Sam alarm, kot znak za neko vojno nevarnost, pa ne pomeni konkretnega vojnega dogodka. Tako po presoji prvostopnega sodišča predlagani dokazi – izpovedbe prič, na katere tožeča stranka opira svoje razloge za obnovo postopka, ne bi mogli pripeljati do drugačne odločitve.

Tožeča stranka je pritožbo (sedaj revizijo) zoper sodbo vložila dne 21.12.2006. Navaja, da prvostopno sodišče ni bilo natančno pri odločitvi, saj ni zahtevalo ponovnega zaslišanja prič o tem, ali je po alarmu prišlo do kakršnegakoli vojnega dogodka. Sama je bila takrat premajhna, da bi se tega lahko spomnila, lahko pa bi o tem pridobili podatke iz arhiva. Sodišče naproša, da zadevo vrne toženi stranki v obnovo postopka, v katerem naj se podrobno zaslišita predlagani priči ter pridobi morebitna dokumentacija o vojnih dogodkih v času njene poškodbe ob alarmu. Pojasnjuje, da je zadeva resnično oddaljena, kljub temu pa jo spremlja že celo življenje. Sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in toženi stranki naloži, da bolje razčisti dogodke, ki so se dogajali v času nastanka poškodbe.

Tožena stranka na pritožbo (sedaj revizijo) ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel revizijo. Po določbi 1. odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče RS odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1.1.2007, po določbah ZUS-1. Na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1.1.2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za pravočasne in dovoljene revizije. Ker je bila pritožba tožeče stranke vložena pred 1.1.2007 in ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1.1.2007. Revizijo kot izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje je po 1. odstavku 85. člena ZUS-1 dopustno vložiti le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 85. člena ZUS-1). V 86. členu ZUS-1 je določeno, da vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. V tem okviru je bil tudi izveden revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

Po presoji vrhovnega sodišča pritožba (sedaj revizija) ni utemeljena. Za dovolitev obnove mora biti v skladu z 267. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in nadaljnji) po ugotovitvi, da so izpolnjeni formalni pogoji za obnovo postopka (dovoljenost, popolnost in pravočasnost predloga, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana), izpolnjen tudi pogoj, da so okoliščine oziroma dokazi, ki se navajajo kot razlog za obnovo postopka, taki, da bi lahko pripeljali do drugačne odločbe (3. odstavek 267. člena ZUP). Če se ugotovi, da niso, se predlog za obnovo zavrne.

Po presoji revizijskega sodišča sta tako tožena stranka kot prvostopno sodišče tožeči stranki pravilno pojasnila, da pogoji za obnovo postopka niso izpolnjeni. Sodišče je pravilno ugotovilo in pojasnilo, da ni sporno, da je poškodba tožeče stranke nastala v taborišču za otroke in ne dvomi, da je zaradi te poškodbe tožeča stranka v marsičem ovirana. Tudi po presoji revizijskega sodišča pa ta poškodba ni posledica konkretnega vojnega dogodka, kot to določa v času odločanja veljavni Zakon o civilnih invalidih vojne (ZCIV, Uradni list RS, št. 56/92). Okoliščine, v katerih se je tožeča stranka poškodovala, in katere potrjujeta tudi izjavi predlaganih prič, namreč ne pomenijo vojnega dogodka iz 1. odstavka 2. člena ZCIV. V smislu te določbe je namreč kot vojni dogodek razumeti časovno in krajevno opredeljen dogodek, značilen za delovanje vojskujočih se strani v vojni (streljanje, bombardiranje in podobno), torej dogodek, ki sam lahko pri nevojaški osebi povzroči poškodbo ali okvaro zdravja. Zato vojnega dogodka ni mogoče razumeti v najširšem smislu kot vojnega stanja ter vseh posledic, ki so iz tega nastale. V obravnavanem primeru pa se je tožeča stranka poškodovala zaradi sproženega alarma ter zmede, ki je posledično nastala. Pri tej poškodbi torej gre za poškodbo, nastalo v vojnem stanju, vendar ne zaradi vojnega dogodka. In revizijsko sodišče se strinja, da tudi predlagani novi dokazi – izjavi predlaganih prič, ki opisujeta nastanek poškodbe v času alarma, ne bi pripeljali do drugačne odločitve, zato je bil predlog za obnovo pravilno in utemeljeno zavrnjen.

Z navedbami o ponovnem preverjanju dejanskega stanja pa tožeča stranka ne uveljavlja kršitev iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo. Kot že navedeno, pa revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo v skladu z 92. členom ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia