Jedro

Po 75. členu ZG je v gozdovih prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen. Niti projektna dokumentacija niti sklenjena pogodba z naročnikom zato tožniku ne dajeta podlage za obravnavani poseg v gozdna zemljišča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z v uvodu citirano prvostopno odločbo je prvostopni organ tožeči stranki naložil, da iz gozdnih parcel št. 100/1, 100/2, 100/3, 100/4, 100/5 in 100/6, k.o. ... odstrani ves nasipan in razgrnjen material (mešano zemljino) ter vzpostavi prvotno stanje gozdnega zemljišča tako, da bo primerno za rast gozdnega drevja. Ta ukrep mora tožeča stranka izvesti na severnem delu predmetnih parcel, ob meji s parcelo št. 430, k.o. ... Iz obrazložitve izhaja, da je bilo pri inšpekcijskem pregledu 24. 7. 2007 ugotovljeno, da tožeča stranka, ki je pri ureditvi pločnika na cesti kopala jarek, izkopano zemljino odlaga v gozdni rob med drevje na gozdno parcelo št. 100/1, k.o. ..., pri tem pa prihaja do poškodb gozdnega drevja in drugega gozdnega rastja. Vodja gradbišča A.A. in direktor tožeče stranke sta v inšpekcijskem postopku povedala, da je izkopana zemljina začasno odložena na gozdni rob, saj zaradi gostega prometa na tej cesti tehnološkega postopka izgradnje pločnika ni mogoče izvesti drugače, da pa bodo po koncu del vso naloženo zemljino odstranili. Gozdarski inšpektor je zakonitemu zastopniku tožeče stranke naložil, da to tudi storijo in ga seznanil s tem, da bo po zaključku del opravil ogled. Inšpektor je ogled, pri katerem je bil navzoč tudi vodja Zavoda za gozdove Slovenije, opravil 28. 9. 2007 in pri tem ugotovil, da tožeča stranka s parcele št. 100/1 ni odstranila vse odložene zemljine, ampak je le-to razgrnila na parcele št. 100/2, 100/3, 100/4, 100/5 in 100/6, vse k.o. ... Koreničniki dreves in spodnji del debel so zasipani tudi do 0,5 oziroma 0,7 metra višine. Zemljina je razgrnjena v sam gozdni ustroj tudi do širine 8 metrov.

V odločbi je še pojasnjeno, da potrebujejo korenine za rast skozi tla mehanično silo, ki je večja od mehanske trdnosti strukturnih agregatov tal. Za rast v bolj suhih in kompaktnih tleh je potrebna večja sila. Že majhne spremembe v tej sili sprožijo spremembe v prenosu signalov skozi rastlino in vplivajo na fiziološke učinke v listju in listnih režah. Mehanski stres povzroči simptome pomanjkanja vode ali kisika še preden le-ti dejansko nastopijo, simptomi pa se odrazijo v slabi rasti rastline. Najbolj pogost vzrok za sušenje dreves na gradbiščih so poškodbe koreninskega sistema, do katerih pride zaradi dviganja ali nižanja površine tal. Učinki so odvisni od bližine sprememb v nivelaciji terena glede na drevo. Zasipavanje v območju krošnje ustvari temne, vlažne pogoje, ki lahko poškodujejo ali uničijo skorjo in prevajalne elemente. Učinki so odvisni od količine materiala in tolerantnosti posamezne drevesne vrste, vendar stroka odsvetuje kakršnokoli nivelacijo v območju krošnje dreves. Simptomi oziroma posledice zasipavanja okoli debla oziroma korenin lahko postanejo vidni čez nekaj mesecev ali tudi šele čez več let, predvsem škodljivo pa je zasipavanje v vegetacijski dobi. Anaerobni pogoji vzpodbudijo tudi delovanje anaerobnih bakterij. Prvostopni organ se sklicuje na prvi odstavek 18. člena ter prvi in drugi odstavek 21. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG, Uradni list RS, št. 30/1993) in navaja, da so v gozdovih dovoljena samo tista dejanja, ki ohranjajo in krepijo gozdove, ki so naravno bogastvo. Ker je nanos zemljine, kot ga je storila tožeča stranka, v nasprotju z navedenim in s citiranimi zakonskimi določili, je prvostopni organ izdal izpodbijano odločbo.

Tožeča stranka se je zoper navedeno odločbo pritožila, Ministrstvo za okolje in prostor RS pa je kot drugostopni organ z odločbo št. 0613-10001/2008/2 z dne 19. 6. 2008 njeno pritožbo zavrnilo. V obrazložitvi pojasnjuje, da je dejanje tožeče stranke, ko je razgrnila zemljino v širini do 8 osem metrov in debelini do 0,5 oziroma 0,7 metrov, kršitev 18. člena ZG. Dodaja še, da za naveden poseg ni bilo pridobljeno soglasje Zavoda za gozdove v skladu z 21. členom ZG, tožeča stranka pa tudi ni ravnala, kot ji je bilo naloženo tekom inšpekcijskega postopka, v katerem ji je bilo izrecno naloženo, da po zaključku del vso zemljino iz gozda odstrani.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da so bila gradbena dela - izgradnja pločnika dogovorjena in izvedena na osnovi pogodbe o oddaji javnega naročila, ki sta jo sklenila tožnik in javni naročnik. Po tej pogodbi je bilo dela treba izvesti na osnovi projekta, ki ga je za naročnika izdelal B.B., projekt pa je bil del razpisne dokumentacije. V projektu pa je na strani 5 določeno, da mora izvajalec viške plodne zemlje razgrniti ob trasi ob robu gozda, razprostiranje odvečne plodne zemljine pa je tudi postavka predračuna pod pozicijo 29111: razprostiranje odvečne plodne zemlje 362 m3. Tudi po Uredbi o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, pa je povzročitelj odpadkov oseba, ki naroči gradbena dela, torej je za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču v celoti odgovoren investitor. Tožeča stranka zatrjuje, da je morala dela izvajati tako, kot ji je bilo naloženo v projektu za izvedbo del, če soglasje Zavoda za gozdove ni bilo pridobljeno, pa to ni stvar izvajalca, torej tožeče stranke, ampak investitorja. Razen tega tožeča stranka zatrjuje še, da škodljive posledice odlaganja zemljine iz izpodbijane odločbe ne izhajajo, prilaga pa tudi mnenje izvedenca gozdarske stroke C.C. o dejanskih možnih učinkih odlaganja zemljine na gozdno območje, iz katerega po mnenju tožeče stranke izhaja, da odlaganje zemljine v konkretnem primeru ni povzročalo škodljivih posledic iz 18. člena ZG. Dodaja še, da tudi nadzornik del ni ugotovil nedovoljenih posegov v gozdno površino in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne iz v odločbi navedenih razlogov.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Dejansko stanje med pravdnima strankama ni sporno. Tožeča stranka je urejala pločnik na cesti in pri tem izkopano zemljino najprej odložila na zemljišče s parcelno št. 100/1, k.o. ... To je gozdarski inšpektor ugotovil pri ogledu 24. 7. 2007, ko je tožeči stranki naložil, da takoj preneha z odlaganjem izkopane zemljine. Vodja gradbišča se je takrat zavezal zemljino odstraniti v roku dvajset dni. Dan kasneje, torej 25. 7. 2007, je bil zaslišan še zakoniti zastopnik tožeče stranke. Ta je pojasnil, da tehnološki postopek izgradnje pločnika terja začasno deponiranje izkopane zemljine na robu gozda. Gozdarski inšpektor mu je naložil, da po zaključku del odstranijo vso odloženo zemljino iz gozda in vzpostavijo prvotno stanje. Opozorjen je bil tudi, da bo gozdarski inšpektor po zaključku del opravil ogled. Tega je gozdarski inšpektor opravil 28. 9. 2007 in pri tem ugotovil, da je tožeča stranka del zemljine razgrnila po gozdnem rastišču do širine 8 metrov in debeline do 0,5 oziroma 0,7 metra.

V gozdovih je prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen (prvi odstavek 18. člena ZG). Dela v svojem gozdu lahko opravlja lastnik gozda, pri tem mu lahko pomagajo osebe, ki jih določa prvi odstavek 19. člena ZG. Za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije (prvi odstavek 21. člena ZG). Uresničevanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzirajo gozdarski inšpektorji (prvi odstavek 75. člena ZG). Ti imajo pravico in dolžnost, da poleg pravic in dolžnosti, ki jih imajo po drugih predpisih, pregledujejo dela v gozdovih ter dokumentacijo za ta dela in da ustavijo vsa dela, ki niso v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov (prvi odstavek 77. člena ZG). Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ugotovi, da so ti predpisi kršeni, ima pravico in dolžnost odrediti ukrepe, da se ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga določi (tretji odstavek 77. člena ZG).

Poglavitna trditev tožeče stranke je, da je dela izvajala v skladu s projektom in pogodbo z naročnikom, ki sta ji je nalagala, da viške plodne zemlje razgrne ob trasi. Tudi dejstvo, da ni bilo pridobljeno soglasje Zavoda za gozdove, je po mnenju tožeče stranke krivda naročnika. Sodišče ugotavlja, da so takšni ugovori neutemeljeni. Ne projektna dokumentacija ne sklenjena pogodba tožeči stranki ne dajeta podlage za poseg na sosednja zemljišča, ki so mejila na gradbišče, to je na zemljišča s parcelnimi št. 100/1, 100/2, 100/3, 100/4, 100/5 in 100/6, k.o. ... Ob tem ni odveč omeniti ugotovitve iz upravnega postopka, čeprav za odločitev v tej zadevi ni bistvena, da ta zemljišča niso ne v lasti ne v upravljanju investitorja. Tudi če je bilo s projektom predvideno, da se viški zemlje razgrnejo ob trasi ceste, to ne pomeni, da je bil s tem dovoljen poseg na zgoraj navedena gozdna zemljišča. Če se dela, ki jih je prevzela tožeča stranka, resnično niso dala izvesti brez posegov na ta zemljišča, bi morala tožeča stranka kot strokovnjak na tem področju naročnika na to pravočasno opozoriti (tretji odstavek 625. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami) in nato dela izvesti tako, da do nedovoljenih posegov ne bi prihajalo. Vsekakor pa tožeča stranka kot izvajalec za svoje ravnanje odgovarja. Če meni, da je za njeno napačno ravnanje odgovoren naročnik del, mora to vprašanje razjasniti z naročnikom, vsekakor pa se s sklicevanjem na naročnika ne more ekskulpirati odgovornosti za svoje ravnanje, ki pomeni kršitev določil ZG. Uresničevanje določb tega zakona nadzirajo gozdarski inšpektorji (prvi odstavek 75. člena ZG), ki v primeru, da je prišlo do kršitev odredijo ukrepe, da se ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga določi (prva alinea tretjega odstavka 77. člena ZG).

V obravnavanem primeru so bila zgoraj navedena določila pravilno upoštevana. Ker je prišlo do kršitve določil ZG, je prvostopni organ izdal odločbo v okviru svojih pristojnosti. Tako so tudi neupoštevne navedbe tožeče stranke, da nadzornik del obravnavanega posega ni ocenil kot nedovoljenega, saj je nadzor nad izvajanjem določil ZG v pristojnosti gozdarske inšpekcije.

Izpodbijani upravni akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.