Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je predlog za začetek postopka prisilne poravnave vložen pred začetkom stečajnega postopka, vse do zaključka postopka prisilne poravnave zoper dolžnika ni dovoljeno začeti stečajnega postopka. Ker je dolžnik istega dne, ko bi moral biti opravljen stečajni narok, vložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave, je sodišče stečajni narok preložilo, dolžniku pa utemeljeno naložilo plačilo predujma za kritje separatnih stroškov izvedencev, nastalih zaradi preložitve naroka.
Pritožba dolžnika se z a v r ž e .
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora dolžnik I. d.o.o., v roku 8 dni položiti na račun predujmov pri Okrožnem sodišču v K št. 51400-695-7008 znesek 70.000,00 SIT za stroške izvedencev. Zoper ta sklep se je pritožil dolžnik po svoji pooblaščenki. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Meni, da odločitev sodišča ni pravilna, kajti dolžnik šteje, da naključja oziroma krivde za preložitev naroka sodišče ne more pripisati njemu. Še manj pa je dolžnik dolžan nositi stroške za oba vabljena izvedenca. Sodišče je vabilo oba izvedenca, čeprav je dolžnik v vlogi z dne 4.2.2002 izrecno zahteval najprej pisno dopolnitev že izdelanega izvedeniškega mnenja. Oba izvedenca sta bila vabljena na narok brez krivde dolžnika, celo v nasprotju z njegovimi predlogi, zato dolžnik ne more nositi stroškov, ki jih je s sklepom naložilo sodišče. V konkretnem primeru ni mogoče uporabiti določbe 156. čl. ZPP. Dolžnik je ravnal skladno z določbami 5. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL), torej le v skladu z veljavnimi predpisi in mu je zato težko pripisati krivdo ali naključje in posledično tudi s tem povezane stroške. Dolžnik še opozarja, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi prezrlo, da bi morala predlagatelja za začetek stečajnega postopka založiti predujem skladno z določbo 1. odst. 93. čl. ZPPSL, saj bi moral stečajni senat za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka naložiti predlagatelju, da položi predujem za kritje stroškov. V konkretnem primeru sodišče tega očitno ni storilo, želi pa, da dolžnik nosi stroške, ki s stečajnim postopkom nastanejo, obenem pa mu nalaga še plačilo domnevno separatnih stroškov po določbah ZPP. Položitev predujma je namreč procesna predpostavka za vodenje stečajnega postopka, ki očitno ni bila izpolnjena. Glede na zapisano dolžnik šteje, da striktna uporaba določb ZPP ob ne tako striktni uporabi določb ZPPSL, ki so vendarle specialen predpis za vodenje postopka, kaže na napačno odločitev sodišča v konkretnem primeru. Do udeležbe izvedencev na naroku je prišlo brez volje dolžnika, prav tako je očitno, da za vodenje postopka ni bil založen predujem, ki bi ga zagotovo lahko krila oba predlagatelja tako, da je sodišče napačno uporabilo določbe ZPP in ZPPSL v konkretnem primeru. Upoštevati je potrebno, da se postopek vodi na predlog obeh upnikov, ki bi morala za vodenje postopka zagotoviti tudi predujem, da bi sodišče lahko ugotavljalo pogoje za začetek predlaganega postopka. Vse stroške je do sedaj nosil le dolžnik oziroma njegov pretežni lastnik, ki želi preprečiti stečajni postopek nad dolžnikom. Pritožba dolžnika ni dovoljena. Založitev predujma je v insolvenčnih postopkih res procesna predpostavka, ki je določena v 1. in 2. odst. 93. čl. ZPPSL. Po splošnem pravilu mora predlagatelj založiti predujem za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka, tudi izvedencev, če ne izkaže upravičenih razlogov, da se ga plačila stroškov lahko oprosti. V predmetnem sklepu očitno ne gre za predujem, katerega mora dati predlagatelj za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka po 1. odst. 93. čl. ZPPSL. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo predujem za stroške izvedencev, ki naj bi tem nastali zato, ker je moralo stečajni narok z dne 22.3.2002 preložiti. Na ta narok sta bila vabljena izvedenca I.L. iz Maribora in L.J. iz Izole. Dolžnik je namreč istega dne vložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave in sodišče prve stopnje je moralo ta narok preložiti na podlagi 2. odst. 5. čl. ZPPSL, ki določa, da če je predlog začetek postopka prisilne poravnave vložen pred začetkom stečajnega postopka do konca prisilne poravnave, zoper dolžnika ni dovoljeno začeti stečajnega postopka. Izvedencema so s prihodom na narok nastali stroški, upravičena pa sta tudi do nagrade za pristop na narok, zato je sodišče od dolžnika zahtevalo, da mora položiti predujem v znesku 70.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je torej odločalo o položitvi predujma za obračun separatnih stroškov na podlagi 1. odst. 156. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZPPSL. Zoper sklep o položitvi predujma pa ni dovoljena pritožba (3. odst. 270. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZPPSL). Ker pritožba dolžnika ni dovoljena, jo je pritožbeno sodišče na podlagi 1. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZPPSL zavrglo.