Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno dovolilo zaznambo spora za ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi vložene tožbe, v kateri tožnika, v obravnavanem postopku predlagatelja, zahtevata ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini, pridobljene na izviren način – s priposestvovanjem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep zemljiškoknjižne sodnice ter dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se na podlagi tožbe tožeče stranke A. Š. in M. Š., oba S. G. ..., P., proti toženi stranki M. P., P. ..., P., vložene pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah dne 17. 12. 2010, ki se obravnava pod P ..., pri nepremičnini parc. št. ..., vpisani v vl. št. ... k.o. Z. G., last M. P. do celote, dovoli zaznamba spora za ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini parc. št. ..., vpisani v vl. št. ... k.o. Z. G., v korist predlagateljev, za vsakega do ½ celote, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec M. P. iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Navaja, da izpodbijani sklep nima obrazložitve, zato se ga ne da preizkusiti. V tožbi ni nikjer navedeno, iz kakšnih razlogov predlagatelja uveljavljata lastninsko pravico, zato ju bo treba pozvati, da dopolnita svoje navedbe, saj bo imelo sodišče šele po dopolnitvi navedb dovolj podlage za odločitev, ali je predlog za zaznambo spora pri parc. št. ..., vpisani v vl. št. ... k.o. Z. G., utemeljen ali ne. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni in predlog za zaznambo spora zavrne, podredno pa, da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Tretji odstavek 152. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) določa, da mora biti sklep o vpisu obrazložen, če se z njim zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi. Ker je bil v obravnavani zadevi vpis dovoljen, je pritožbeni očitek o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa, s katerim je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo spora, neutemeljen.

Zemljiškoknjižno sodišče je upravičeno dovolilo, da se na podlagi tožbe A. Š. in M. Š. zaradi ugotovitve lastninske pravice na nepremičnini, pri nepremičnini parc. št. …., vpisani v vl. št. ... k.o. Z. G., last M. P. do celote, dovoli zaznamba spora za ugotovitev lastninske pravice na tej nepremičnini, v korist predlagateljev. V okviru zemljiškoknjižnega postopka sodišče ne odloča o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti ali pravilnosti tožbenega zahtevka, temveč je to pristojnost pravdnega sodišča, zato ne drži pritožbena navedba, da bo imelo zemljiškoknjižno sodišče šele po dopolnitvi tožbenih navedb dovolj podlage za odločitev, ali je predlog za zaznambo spora pri parc. št. ..., vpisani v vl. št. ... k.o. Z. G., utemeljen ali ne, ker v tožbi ni navedeno, iz kakšnih razlogov predlagatelja uveljavljata lastninsko pravico. Zaznamba spora je bila predlagana na podlagi vložene tožbe, iz katere izhaja, da tožnika, v obravnavanem postopku predlagatelja, uveljavljata lastninsko pravico na sporni nepremičnini, ki naj bi jo pridobila po pravilih priposestvovanja. Tožnika v tožbi namreč zatrjujeta, da sta skupaj s svojimi pravnimi predniki, nepremičnino parc. št. ..., vpisano v vl. št. … k.o. Z. G., v dobri veri in nemoteno hasnovala skoraj tri rodove, si jo lastila in obdelovala, vse do oktobra 2010, ko je v parcelo posegel toženec (v obravnavani zadevi nasprotni udeleženec). Ob navedenem in ob pravilni uporabi 79. člena ZZK-1, ki med drugim določa, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli na podlagi tožbe oziroma predloga, vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oziroma gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oziroma po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti oziroma na drug izviren način, je sodišče prve stopnje pravilno dovolilo vpis zaznambe spora. Za obravnavani postopek je torej bistveno le, da sta predlagatelja vložila tožbo, v kateri zahtevata ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini, pridobljene na izviren način, kamor spada tudi priposestvovanje (43. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ).

Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje na podlagi druge točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno, potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa, ker pri tem tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).