6. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marka Bitenca iz Ljubljane na seji dne 6. novembra 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti sedemnajste alineje prvega odstavka 31. člena in 4. točke prvega odstavka 81. člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 98/99, 37/02,15/03 in 45/03 ur. p. b.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik izpodbija sedemnajsto alinejo prvega odstavka 31. člena in 4. točko prvega odstavka 81. člena Zakona o zdravniški službi (v nadaljevanju ZZdrS). Navedeni določbi naj bi bili v neskladju s 35. členom Ustave (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic), z drugim odstavkom 41. člena Ustave (svoboda vesti) in s 46. členom Ustave (pravica do ugovora vesti).

Neustavnost izpodbijanih določb Zakona naj bi bila v zahtevi po vnaprejšnji izjavi glede uveljavljanja ugovora vesti, kar, v primeru odsotnosti takšne izjave, dejansko pomeni odpoved tej ustavni pravici, saj je uveljavljanje ugovora vesti brez vnaprejšnje izjave iz 31. člena ZZdrS sankcionirano z visoko denarno kaznijo. Dalje pobudnik meni, da bi lahko prišlo tudi do kršitve načela enakosti iz prvega odstavka 14. člena Ustave pri zaposlovanju, kar bi predstavljalo tudi kršitev drugega in tretjega odstavka 49. člena Ustave.

Pobudnik utemeljuje pravni interes za vložitev pobude z navedbo, da je zdravnik z diplomo Medicinske fakultete v Ljubljani, da je vpisan v register zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije ter da ima dovoljenje za samostojno opravljanje zdravniške službe - licenco s področja splošne kirurgije. Izpodbijane določbe ZZdrS naj bi ga silile k vnaprejšnji izjavi o morebitnem ugovoru vesti, kar je mogoče razumeti tudi kot vnaprejšnjo odpoved ustavni pravici iz 46. člena Ustave.

Državni zbor v svojih pojasnilih zatrjuje, da pobuda ni utemeljena. Meni, da izpodbijane določbe zagotavljajo pravico iz 46. člena Ustave, po kateri je ugovor vesti dopusten v primerih, ki jih določa zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb (zlasti pravica do zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave in pravica svobodnega odločanja o rojstvu otrok iz 55. člena Ustave). Izpodbijana določba sedemnajste alineje prvega odstavka 31. člena ZZdrS naj bi odpravljala negotovost o tem, ali bo zdravnik uveljavljal ugovor vesti, ter omogočila zdravstveni organizaciji, da vnaprej organizira delo tako, da ne bodo zaradi morebitnih ugovorov vesti omejene pravice in svoboščine drugih oseb. Podobno zavrača pritožnikove navedbe tudi Vlada.

B.

V skladu s prvim odstavkom 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.

Pravni interes mora biti konkreten in neposreden. Po ustaljeni ustavnosodni presoji interes, ki se izraža v splošni skrbi za ustavnost predpisov, ne zadošča, saj gre za splošen in ne za konkreten interes. Zato pobudnik ne more izkazati pravnega interesa z zatrjevanjem, da bi pri izvrševanju izpodbijanih določb Zakona lahko prišlo do posega v človekove pravice in temeljne svoboščine.

Iz navedb pobude izhaja, da je pobudnik vpisan v register zdravnikov pri Zdravniški zbornici. Iz izpodbijanih določb ZZdrS in določb, ki urejajo pogoje za opravljanje zdravniške službe, ne izhaja, da bi bilo treba dati izjavo iz sedemnajste alineje 31. člena ZZdrS ob vpisu v register zdravnikov pred začetkom opravljanja zdravniške službe in da je ni, glede na določbo 4. točke prvega odstavka 81. člena, dovoljeno dati tudi pozneje, seveda ob spoštovanju 49. člena ZZdrS, kot to zatrjuje pobudnik. Prav tako pobudnik ne navaja, da bi mu že bilo onemogočeno uveljavljanje ugovora vesti iz razloga, ker ni dal takšne izjave ob vpisu v register zdravnikov (ali pozneje po uveljavitvi ZZdrS), oziroma da bi bil zaradi kasnejšega uveljavljanja ugovora vesti zoper njega uveden kakšen postopek, ali da bi že bil zaradi tega, ker ni želel dati take izjave, diskriminiran pri iskanju zaposlitve. Iz navedb pobude ne izhaja, da bi bila pobudniku z izpolnjevanjem izpodbijanih določb ZZdrS že kršena kakšna pravica ali poseženo v njegov pravni položaj.

Glede na navedeno v prejšnji točki obrazložitve pobudnik ni izkazal pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijanih določb. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić