Jedro

Ob tem, da tožnik vtožuje nagrado za delo drugega odvetnika, ki ni stranka pogodbe, poleg tega pa iz predložene pogodbe niti iz drugih listin pravno razmerje med tožnikom in odvetnikom, ki je storitev dejansko opravil, ni razvidno, toženka pa izrecno izpodbija temelj zahtevka, zaključek sodišča prve stopnje, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, ni pravilen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 55960/2010 z dne 27.4.2010 v 1. in 3. točki izreka (plačilo zneska 432,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.4.2010 do plačila ter plačilo izvršilnih stroškov 66,80 EUR) ostane v veljavi.

2. Zoper sodbo se laično pritožuje toženka. Navaja, da bi moralo skladno s Pogodbo o vrednotenju, obračunavanju in plačilu odvetniških nagrad kot pristojno odločati pristojno sodišče v Celju. Sodišče je sodbo neutemeljeno izdalo brez glavne obravnave. Izgubljena tožba na Upravnem sodišču dokazuje, da tožnik svojega dela ni dobro opravil, zahteva pa oderuško plačilo, ki ni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi. Prav tako ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, izrek sodbe pa je nerazumljiv. Poleg tega toženka uveljavlja še zahtevek zoper tožnika na plačilo zneska 876,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.3.2010 do plačila.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti. V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi bagatelnosti teh sporov racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se sodba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja, ki je podlaga odločitvi oziroma je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga pritožbene odločitve.

6. V skladu z drugim odstavkom 454. člena ZPP lahko sodišče v sporu majhne vrednosti, če nobena stranka izvedbe naroka ni predlagala, izda sodbo brez razpisa naroka, če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti na podlagi pisno predloženih dokazov. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da se je prvostopenjsko sodišče oprlo prav na navedeno določbo, kar pa po oceni pritožbenega sodišča ni pravilno. Tožnik kot odvetnik zasebnik na podlagi Pogodbe o vrednotenju, obračunavanju in plačilu odvetniških nagrad in izdatkov z dne 19.1.2010 (A2), ki sta jo sklenili pravdni stranki, vtožuje nagrado za storitev, ki jo je opravil odvetnik I. G., kar izhaja tudi iz priloge računa z dne 29.3.2010 (A1). Ob tem, da tožnik vtožuje nagrado za delo drugega odvetnika, ki ni, kot izhaja iz uvoda pogodbe, stranka pogodbe, poleg tega pa iz predložene pogodbe niti iz drugih listin, ki jih je sodišče upoštevalo pri odločitvi, pravno razmerje med tožnikom in odvetnikom, ki je storitev dejansko opravil, ni razvidno, toženka pa izrecno izpodbija temelj zahtevka, zaključek sodišča prve stopnje, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, ni pravilen. Zaradi navedenega po oceni pritožbenega sodišča predloženi pisni dokazi za odločitev o spornem dejanskem stanju brez izvedbe naroka za glavno obravnavo ne zadoščajo. Zato je pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP utemeljen. Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka bo tako potrebno opraviti glavno obravnavo in predlagane dokaze izvesti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in v skladu z določbo 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

7. Navodila prvostopenjskemu sodišču pri ponovnem odločanju izhajajo že iz zgornje obrazložitve. Ker je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, na ostale pritožbene navedbe ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

9. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.