Jedro

Tožnik solastnine na služeči nepremičnini ni imel nikoli namena obdržati, izvrševal pa je na njej služnostno pravico, kar pomeni, da je uporabljal le tisti del na katerem se je izvajala služnostna pravica in le v obsegu izvrševanja te pravice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka in stranski intervenienti na njeni strani so dolžni tožeči stranki solidarno povrniti 252,45 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v 15 dneh.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obstoji v breme vsakokratnega lastnika zemljišča parc. št. 1118/1 k.o. ...V., služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi vrstami motornih vozil po poti, ki poteka ob celotni severni meji parc. št. 1118/1 k.o. ...V. z natančno navedenimi širinami po posameznih odsekih poti, vse do meje med nepremičnino parc. št. 1118/1 in 1118/6 obe k.o. ...V. v korist vsakokratnega lastnika nepremičnin parc. št. 1116 in 1117 obe k.o. ...V. in odločilo, da je skica izmere z dne 25. 5. 2018 G. d.o.o sestavni del sodbe. Toženi stranki je naložilo plačilo stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom spremembe izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno njene razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo argumentirano zavzema za njeno zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne zaključke in razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

6. Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti sklice izmere, ki jo je tožeča stranka priložila tožbi z namenom razjasnitve služnostne poti tako, da je jasno kje pot poteka in kolikšen je obseg služnostne pravice. Sodišče prve stopnje se ni oprlo le na skico izmere ampak je svojo odločitev oprlo predvsem na lastne ugotovitve na ogledu na kraju samem in ugotovilo, da je cesta, ki je predmet spora in je na skici terenske izmere označena črtkano in izpisana po površini 86 m2 v naravi asfaltirana pot. Sodišče prve stopnje skice izmere tako ni uporabilo samovoljno ampak je opravilo tudi ogled in svojo odločitev sicer oprlo tudi na skico, vendar šele po tem, ko je zadevo preverilo na kraju samem. Poleg tega tožena stranka skici ni argumentirano nasprotovala v postopku pred sodiščem prve stopnje, prav tako ni predlagala zaslišanja geodeta, ki je skico napravil, kar uveljavlja sedaj v pritožbi in so takšna pritožbena izvajanja protispisna in prepozna (prvi odstavek 337. člena ZPP). Pri tem tudi ne gre za pomanjkljivo materialno procesno vodstvo saj nezaslišanje geodeta, ki je skico izdelal ne more pomeniti pomanjkljivega materialno procesnega vodstva. Skladno z določilom 285. člena ZPP predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank in da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovi sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za odločbo. V tem okviru sodišče geodeta, ki je izdelal skico ne more zaslišati izven dokaznih predlogov pravdnih strank (212. člen ZPP).

7. Tožeča stranka je pravočasno trdila (druga pripravljalna vloga točka VII), da je postala solastnik gospodujoče (pravilno služeče, saj je postal solastnik po očetovi smrti le služeče nepremičnine) leta 2004 na podlagi dedovanja po pokojnem očetu. Postopek tako zapuščinski kakor tudi nepravdni za razdružitev solastnine med tožnikom in toženko sta trajala dalj časa, od leta 2004 do leta 2009. Takšna situacija je bila začasna saj tožnik nikoli ni imel namena obdržati solastninske pravice na služeči nepremičnini, tožnica pa sploh nikoli ni bila solastnica služeče nepremičnine. Tako niso utemeljena pritožbena izvajanja, da je sodišče prve stopnje izven trditvene podlage ugotavljalo v naravi razdeljene dele služeče nepremičnine. Tožnik solastnine na služeči nepremičnini ni imel nikoli namena obdržati, izvrševal pa je na njej služnostno pravico, kar pomeni, da je uporabljal le tisti del na katerem se je izvajala služnostna pravica in le v obsegu izvrševanja te pravice. Pravilen je tako zaključek sodišča prve stopnje, da v danem primeru med prvo tožnikom in toženko ni šlo za pravo solastnino ko bi oba solastnika nepremičnino uporabljala v skladu s svojimi solastniškimi deleži. Prav to pa ta primer loči od tipičnih solastniških položajev kjer služnost na solastni stvari ne more nastati.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno dokazno ocenilo izpovedbe pravdnih strank, zato pritožbeno sodišče zavrača vsa pritožbena izvajanja, o tem, da je sodišče prve stopnje sledilo enostranskim izpovedbam tožečih strank.

9. S strani tožene stranke predložena dokumentacija Občine S. B. na ugotavljanje obstoja stvarne služnosti pridobljene s priposestvovanjem v tej pravdni zadevi ne more vplivati.

10. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zavrnilo trditve tožene stranke, da je bilo dovoljenje staršev pravdnih strank dne 22. 8. 1980 dano zaradi pridobitve gradbenega dovoljenja in do ureditve poti po parc. št. 1118/2 k.o. ...V. ampak gre nedvomno za dovoljenje za izgradnjo ceste za dostop do gospodujočega zemljišča. 11. Glede priposestvovanja je potrebno uporabiti določila takrat veljavnega zakona to je Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR).

12. Toženi stranki se z izvrševanjem služnosti ni potrebno strinjati ali jo celo dovoliti, saj zadostuje, da jo lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvršuje 20 let, lastnik služečega zemljišča pa temu ne nasprotuje (prvi odstavek 54. člena ZTLR).

13. Solastniški delež na služeči nepremičnini je imel le tožnik, ne pa tudi tožnica ki nikoli ni bila solastnica služeče nepremičnine in je tako služnost priposestvovala, saj zanjo ovira solastniškva gospudojoče nepremičnine ne velja.

14. Pritožbena trditev, da izkustveno ni sprejemljivo, da bi tožeča stranka toženi svoj delež 2/6 prodala za 16.000,00 EUR je protispisna, saj je bil to znesek dogovorjen na podlagi cenitve nepremičnine s strani sodnega cenilca gradbene stroke v nepravdnem postopku, ki je takrat solastno nepremičnino ocenil in tako ta znesek ni bil dan z namenom zagotovitve dovozne poti po zemljišču tožeče stranke ampak z namenom razdružitve solastnih nepremičnin.

15. Tožnik je toženi stranki prodal svoj solastniški delež 2/6 parc. št. 1118/1 k.o. ...V. izvrševanje služnosti na severni meji iste nepremičnine v dolžini 34,50 m in širini 2,30 do 4,50 m pa ne pomeni njene nadaljnje uporabe v obsegu 2/6 solastniškega deleža ampak le izvrševanje druge, omejene stvarne pravice, to je služnosti.

16. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

17. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP), tožeča stranka pa je z odgovorom na pritožbo pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča (155. člen ZPP), zato njeni stroški za odgovor na pritožbo predstavljajo potrebne pritožbene stroške, ki ji jih mora povrniti tožena stranka. Sodišče je toženi stranki priznalo 375 točk za odgovor na pritožbo 7,5 točke materialnih stroškov in 10 % za zastopanje dveh strank, kar skupaj znaša 252,45 EUR.