Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlagatelj, ki umakne predlog za ureditev meje, je dolžan nasprotnim udeležencem povrniti stroške nepravdnega postopka. Ker interes nasprotnih udeležencev, to je ureditev njihovih razmerij s predlagateljem, ni bil dosežen, na to pa v nasprotju s predlagateljem niso imeli vpliva, stroškov postopka niso dolžni nositi.
Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
: Sodišče prve stopnje je zaradi umika predloga za ureditev meje nepravdni postopek ustavilo. Predlagatelju je naložilo obveznost, da prvi nasprotni udeleženki povrne 99,36 €, tretji nasprotni udeleženki pa 252,95 € stroškov postopka.
Zoper odločitev o stroških nepravdnega postopka se zaradi kršitve procesnih pravil pritožuje predlagatelj. Predlaga spremembo odločitve o stroških tako, da vsak udeleženec sam nosi svoje stroške postopka. Opozarja, da je ureditev povračila stroškov postopka v nepravdnem postopku drugačna kot v pravdnem postopku. Glede zakrivljenih stroškov je ureditev v obeh postopkih taka, da jih nosi tisti, ki jih zakrivi, vendar pa se 5. odstavek 156. čl. Zakona o nepravdnem postopku ne nanaša na primere, ko predlagatelj umakne predlog. Zakon o nepravdnem postopku stroškovne posledice umika predloga ne ureja. Zakon o nepravdnem postopku ureja, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, zato to velja tudi za primer, ko je prišlo do umika predloga. Z izpodbijanim sklepom je predlagatelj glede stroškov v slabšem položaju, kot če bi v mejnem sporu v celoti propadel. Ocenjuje, da je predlagatelj uporabil pravico, ki mu jo dodeljuje zakon, zato ni mogoče govoriti o krivdi predlagatelja.
Na pritožbo je odgovoril prvi nasprotni udeleženec, ki predlaga zavrnitev pritožbe.
Pritožba ni utemeljena.
Pravilna je pritožbena trditev, da Zakon o nepravdnem postopku vprašanje stroškov postopka ureja drugače kot Zakon o pravdnem postopku. V pravdnem postopku je za odločitev o stroških postopka odločilen uspeh strank, v nepravdnem postopku pa interes udeležencev za ureditev njihovih razmerij. Za primer, ko se postopek meritorno zaključi, torej sodišče o stroških postopka v nepravdnem postopku odloči po drugih pravilih kot v pravdnem postopku.
Vprašanja stroškov v primeru umika predloga, torej v primeru, ko začeti postopek ne privede do meritorne odločitve, pa Zakon o nepravdnem postopku ne ureja. Zakon o pravdnem postopku v primeru umika tožbe določa obveznost povrnitve stroškov tožene stranke (158. čl.). Ker gre pri umiku tožbe in predloga za podobni situaciji, je na osnovi 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku v primeru umika predloga smiselno uporabljiv 158. čl. Zakona o pravdnem postopku. Ker interes nasprotnih udeležencev – ureditev njihovih razmerij s predlagateljem – ni bil dosežen, na to pa v nasprotju s predlagateljem niso imeli vpliva, stroškov postopka niso dolžni nositi. Do enakega rezultata pridemo tudi, če štejemo, da je zaključek postopka brez meritorne odločitve rezultat naključja, ki se je primerilo predlagatelju (5. odstavek 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku).
Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 2. točki 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku.
O zadevi odloča sodnica posameznica na osnovi 366.a čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku.