Jedro

Po 4.b členu ZZSV je slovenskim državljanom, ki so pridobili pravico do pokojnine v kateri od držav na območju nekdanje SFRJ (poleg dodatka k pokojnini), zagotovljena le pravica do dodatka za pomoč in postrežbo in letnega dodatka in še to pod pogojem, da ga ne izplačuje država, v katerih so pridobili pravico do pokojnine, niso pa jim pa zagotovljene druge pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja pravico do invalidnine za telesno okvaro.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 27. 3. 2009 in št. ... z dne 25. 11. 2008 in razsodi, da ima pravico do invalidnine za telesno okvaro. Dokončno odločbo toženca št. ... z dne 27. 3. 2009 je štelo za pravilno in zakonito.

Zoper sodbo je tožnica vložila pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na pritožbo, ki ne vsebuje razlogov, je pritožbeno sodišče v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) zadevo po uradni dolžnosti preizkusilo glede pravilne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP. Po preizkusu zadeve v takšnem obsegu, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in da ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP.

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijane dokončne odločbe toženca št. 9895874 z dne 27. 3. 2009 ter prvostopno odločbo št. 29 9895874 z dne 25. 11. 2008, s katero je odločil, da tožnica nima pravice do invalidnine za telesno okvaro, z dokončno odločbo z dne 27. 3. 2009 pa je takšno odločbo potrdil kot pravilno in zakonito in tožničino pritožbo, vloženo zoper citirano prvostopno odločbo, kot neutemeljeno zavrnil. Do enakega zaključka je prišlo tudi sodišče prve stopnje, da sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti in z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca z dne 27. 3. 2009 in z dne 25. 11. 2008 in razsodi, da ima tožnica pravico do invalidnine za telesno okvaro. S takšno odločitvijo soglaša tudi pritožbeno sodišče. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (Uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZSV-UPB1). Ta v 4. b členu določa, da ima upravičenec, ki je pridobil pravico do pokojnine v kateri od drugih držav na območju nekdanje SFRJ, ki poleg pokojnine ne izplačuje dodatka za pomoč in postrežbo ter letnega dodatka tistim, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, pravico do dodatka za pomoč in postrežbo ter letnega dodatka pod pogoji in v višini, kot je določena za uživalce pokojnin, ki so bile uveljavljene pri slovenskem nosilcu zavarovanja.

Po citirani določbi ZZSV-UPB1 je slovenskim državljanom, ki so pridobili pravico do pokojnine v kateri od držav na območju nekdanje SFRJ (poleg dodatka k pokojnini), zagotovljena le pravica do dodatka za pomoč in postrežbo in letnega dodatka in še to pod pogojem, da ga ne izplačuje država, v katerih so pridobili pravico do pokojnine. Niso jim pa zagotovljene druge pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, tako tudi ne pravica do invalidnine za telesno okvaro. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 4. b člena zakona in tožničin tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro utemeljeno zavrnilo, dodatno, ker je ugotovilo, da tožnica nikoli ni bila zavarovanka toženca in da torej nima potrebne pokojninske dobe, dopolnjene pri tožencu, na podlagi katere bi pridobila pravico do invalidnine za telesno okvaro, skladno z določbo 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1). Po tej določbi ima pravico do invalidnine zavarovanec za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, če znaša telesna okvara najmanj 50 %, in če ima zavarovanec ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, ne glede na to, ali telesna okvara povzroča invalidnost ali ne. Za pridobitev pravice do invalidske pokojnine je določena minimalna pokojninska doba, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti (68. člen ZPIZ-1). Kolikor ta pogoj ni izpolnjen, do invalidnine za telesno okvaro, zavarovanec ni upravičen, ne glede na to, če je pri njem podana telesna okvara v takšni višini, kot je določeno v 144. členu ZPIZ-1. Glede na vse obrazloženo, ker tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, ne po ZZSV-UPB1 in ne po ZPIZ-1, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.