Jedro

ZBPP organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, zato se mora za potrebe odločanja o brezplačni pravni pomoči seznaniti tudi z osnovnimi podatki o stanju zadeve, ki jih mora v vlogi navesti prosilec. Ker tožnik vloge s temi podatki ni dopolnil, je organ za BPP na podlagi obstoječih podatkov zaključil, da tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč v zvezi z zagotovitvijo drugega primernega prebivališča za njegovo družino.

Ker je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč za postopek, ki ni sodni, je njegova prošnja neutemeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pridobitev drugega prebivališča za njegovo družino. V obrazložitvi navaja, da je prosilec dne 29. 1. 2018 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V prošnji je navajal, da je na prestajanju zaporne kazni, medtem pa ima na naslovu stalnega prebivališča velike probleme s sosedi, ki ogrožajo njegovo partnerko in otroke. Zaradi teh težav so večkrat posredovali tudi policisti Policijske postaje Črnomelj. Je solastnik nepremičnine, katere bi se rad rešil, saj je na nepremičnini pet solastnikov, zaradi solastništva pa se ne more preseliti drugam. Prošnji za brezplačno pravno pomoč je priložil tudi dopis Varuha človekovih pravic z dne 23. 1. 2018, iz katerega izhaja, da prosi za pomoč pri ureditvi novega bivališča, saj se zaradi nerazumevanja s sosedi želi preseliti iz hiše, ki jo je skupaj z brati podedoval po očetu. Za pomoč pri preselitvi oziroma dodelitvi nastanitve nekje drugje je že zaprosil center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) in občino, vendar ni bil uspešen.

2. Ker je bila prošnja nepopolna, ga je organ za BPP na podlagi določil 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pozval na dopolnitev vloge z navedbo dejstev in okoliščin o zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ter predložitev dokazil o ID znaku nepremičnine, katere solastnik naj bi bil, policijskih zapisnikov, iz katerih izhaja nadlegovanje družine in dokazil o neuspešnem posredovanju pri CSD. Organ za BPP je dne 19. 2. 2018 prejel tožnikov dopis, iz katerega ti zahtevani podatki niso razvidni. Tožnik je dopolnitvi prošnje priložil dopis Urada predsednika RS z dne 2. 2. 2017 in dopise Občine Črnomelj, v katerih ta uradu odgovarja glede dodeljevanja neprofitnih stanovanj v najem. Iz odgovorov Občine Črnomelj je tako razvidno, da se tožnikova družina na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v letu 2017 ni prijavila, zato jih ne morejo uvrstiti na prednostno listo prosilcev za dodelitev neprofitnega stanovanja. Iz dopisa občine še izhaja, da bo razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem objavljen tudi v letu 2018 ter o možnosti reševanja stanovanjskega problema z najemom prostih tržnih stanovanj in hiš preko nepremičninskih agencij oziroma tam navedenih spletnih strani.

3. Organ za BPP v izpodbijani odločbi navaja, da tožnik svoje prošnje ni dopolnil v skladu s prejetim pozivom, zahtevanih podatkov in dokumentov, ki so bili predmet poziva, pa sam ne more pridobiti, saj za to nima dovolj podatkov. Glede na navedeno zaključuje, da iz tožnikove vloge izhaja, da želi svoji družini zagotoviti drugo primerno bivališče. Takšna prošnja pa se ne nanaša na sodni postopek po 7. členu ZBPP. Zato je prošnjo tožnika kot neutemeljeno zavrnil. 4. Tožnik v tožbi navaja, da je organ za BPP seznanjen z njegovo situacijo in okoliščino, da se trenutno nahaja na prestajanju zaporne kazni, zato ne razume, zakaj sodišče po uradni poti ni pridobilo zahtevanih dokumentov ali mu dodelilo odvetnika, ki bi ga lahko pooblastil za urejanje zadeve. Je Rom, slabo piše, na zakone se ne spozna, prav tako je tudi njegova žena Romkinja in slovenskega jezika ne razume dobro. Zaradi hudih težav, s katerimi se sooča njegova družina in ki bi jih želel rešiti po zakoniti poti, prosi za ugodno rešitev obravnavane zadeve.

5. Organ za BPP je sodišču predložil upravne spise, na tožbo pa ni odgovoril. 6. Tožba ni utemeljena.

7. Prvi in drugi odstavek 1. člena ZBPP določata, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po tem zakonu se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom. V prvem odstavku 7. člena ZBPP pa je določeno, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu lahko odobri le za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v RS, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v RS, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

8. V obravnavani zadevi je organ za BPP na podlagi dejstev in okoliščin, zapisanih v prošnji za dodelitev brezplačne pomoči, in prilog, ki jih je tožnik priložil prošnji in po prejetem pozivu s strani organa za BPP, pravilno zaključil, da tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč v zvezi z zagotovitvijo drugega primernega prebivališča za njegovo družino. Tožnik temu v tožbi niti ne ugovarja ter ne navaja okoliščin, ki bi kazale na to, da ta ugotovitev ni pravilna. Ne navaja konkretnih razlogov, zaradi katerih se ne strinja z izpodbijano odločbo in zaradi katerih naj bi se njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči nanašala na sodni postopek oziroma postopek pred zgoraj citiranimi organi in institucijami v smislu obrazložitve izpodbijane odločbe (in kateri postopek). Posplošeno navaja zgolj to, da ne razume, zakaj sodišče po uradni poti ni pridobilo zahtevanih dokumentov ali mu dodelilo odvetnika, ki bi ga lahko pooblastil za urejanje zadeve. Sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da se po prvem odstavku 24. člena ZBPP pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Skladno z drugim odstavkom 32. člena ZBPP je prosilec dolžan v prošnji za brezplačno pravno pomoč poleg osebnih podatkov ter oblike in obsega brezplačne pravne pomoči, ki jo z vlogo uveljavlja, sam navesti tudi podatke o zadevi. ZBPP torej organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, zato se mora za potrebe odločanja o brezplačni pravni pomoči seznaniti tudi z osnovnimi podatki o stanju zadeve, ki jih mora v vlogi navesti prosilec. V tem smislu je organ za BPP tožnika pozval k dopolnitvi prošnje z navedbo dejstev in okoliščin o zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ter predložitvijo dokazil, ki te navedbe izkazujejo. Ker tožnik vloge s temi podatki ni dopolnil, je organ za BPP na podlagi obstoječih podatkov zaključil, da tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč v zvezi z zagotovitvijo drugega primernega prebivališča za njegovo družino.

9. Ker je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč za postopek, ki ni sodni, prav tako pa tudi ne gre za postopek izvensodnega poravnavanja sporov oziroma postopek, ki teče pred Ustavnim sodiščem RS ter drugimi, v prejšnji točki obrazložitve citiranimi sodišči oziroma organi in institucijami, je tudi po presoji sodišča organ za BPP pravilno zaključil, da se prošnja za pridobitev drugega ustreznega prebivališča ne nanaša na sodni postopek po 7. členu ZBPP, zato je tožnikova prošnja neutemeljena.

10. Iz opisanih razlogov je sodišče tožnikovo tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.