Jedro

Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče zaključuje, da obsojencu, zoper katerega je uveden osebni stečaj, ni dovoljeno poravnati obveznosti, določene v pogojni obsodbi. Oškodovanka pa lahko v času trajanja stečajnega postopka zoper obsojenega do poplačila terjatve, ki je bila določena kot posebni pogoj, pride le na način, da zahteva poplačilo iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni upravitelj.

Izrek

Pritožbi zagovornika obsojenega B.B. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obsojenemu B.B. pogojno obsodbo izrečeno s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 5623/2017 z dne 28. 4. 2017, pravnomočno dne 23. 5. 2017, v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 5623/2017 z dne 29. 3. 2018, na podlagi četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) preklicalo in obsojenemu s pogojno obsodbo določeno kazen sedem mesecev zapora izreklo. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP je sodišče prve stopnje obsojenega oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 507. člena ZKP, obsojeni pa je dolžan plačati stroške nastale po njegovi krivdi v skladu s členom 94 ZKP, to so stroški vročanj po pooblaščenem vročevalcu, ki bodo odmerjeni naknadno s posebnim sklepom.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožil zagovornik obsojenega smiselno zaradi kršitve kazenskega postopka, s predlogom pritožbenemu sodišču, da napadeno sodbo razveljavi ter postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi, oziroma zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Bistvo pritožbe zagovornika obsojenega je v navajanju, da je zoper obsojenega uveden osebni stečaj, kar mu onemogoča izpolnitev obveznosti iz pogojne obsodbe. Sicer je sodišče prve stopnje v razlogih napadene sodbe v točki 4 navedlo, da je obsojeni v osebnem stečaju od 21. 2. 2017 dalje, vendar se do vpliva osebnega stečaja na možnost izpolnitve posebnega pogoja, ni opredelilo. S tem pa je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Potrebno je namreč navesti, da terjatev iz naslova v pogojni obsodbi določenega posebnega pogoja vrnitve premoženjske škode oškodovancu v postopku osebnega stečaja ni prednostna terjatev iz člena 21 Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), saj med taksativno naštetimi terjatvami ni terjatve iz v pogojni obsodbi določenega posebnega pogoja. Da navedena obveznost ne šteje kot prednostna terjatev, izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, iz katerega izhaja, da določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi in sicer vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem, med stečajnim postopkom nima učinka v smislu privilegiranja terjatve. Tak učinek dobi šele po zaključku stečajnega postopka, ko mora obsojeni izpolniti obveznost, ki je določena v pogojni obsodbi. Tako zagovornik v pritožbi pravilno navaja, da obsojeni brez soglasja stečajnega upravitelja ne more nič plačati. Okoliščina, da je obsojeni po preklicu pogojne obsodbe oškodovanki nakazal 300,00 EUR, na kar se sklicuje zagovornik v pritožbi, ne more spremeniti odločitve sodišča prve stopnje.

5. Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče zaključuje, da obsojencu, zoper katerega je uveden osebni stečaj, ni dovoljeno poravnati obveznosti, določene v pogojni obsodbi. Oškodovanka pa lahko v času trajanja stečajnega postopka zoper obsojenega do poplačila terjatve, ki je bila določena kot posebni pogoj, pride le na način, da zahteva poplačilo iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni upravitelj. Po zaključku stečajnega postopka pa je obsojeni, v kolikor oškodovanka v stečajnem postopku ni bila v celoti poplačana, obveznost, ki mu je bila določena v posebnem pogoju, dolžan izpolniti. Pritožbeno sodišče pa še poudarja, da lahko oškodovanka terjatev, ki jo ima do obsojenega v stečajno maso prijavi kadarkoli v teku stečajnega postopka skladno s 3. točko drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP, ker v primeru osebnega stečaja ne velja določba petega odstavka 296. člena ZFPPIPP o prenehanju terjatve zaradi zamude roka za prijavo terjatve v stečajno maso.

6. Ugotovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka ima vselej za posledico razveljavitev prvostopne odločbe in vrnitev zadeve v novo odločanje. Sodišče prve stopnje bo v ponovnem odločanju moralo presoditi, ali so podani pogoji, za preklic pogojne obsodbe, pri čemer se bo moralo omejiti izključno na preizkus obsojenčevega ravnanja v času od izreka pogojne obsodbe pa do uvedbe osebnega stečaja. Za presojo bo namreč odločilnega pomena, ali je bilo obsojenčevo ravnanje usmerjeno v aktivno odtujitev ali skrivanje premoženja in s tem povzročitev osebnega stečaja, zaradi česar oškodovanki povzročene škode iz posebnega pogoja ni mogel izpolniti.