Jedro

V okviru tožbenih navedb tožnice, da gre pri izdani odločbi za izredno odločbo, ki je ni mogla pričakovati, se sodišče pridružuje navedbam tožene stranke iz drugostopenjske odločbe, da se je tožnica sama prijavila na Javni razpis, da se je skladno s pogoji Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj uvrstila na 51. mesto, zaradi česar tudi po mnenju sodišča ne gre za nepričakovano odločbo, pri čemer dejstvo, da tožnica na selitev ni pripravljena finančno, logistično in tudi ne psihično, ne vplivajo na pravilno ugotovljeno dejansko stanje in tudi ne na odločitev tožene stranke.

Starostna struktura otrok in dejstvo, da si morata otroka deliti otroško sobo, ne vpliva na ugotavljanje primernosti kvadrature stanovanja, ki je določena vnaprej v skladu z Javnim razpisom in Pravilnikom Mestne občine Maribor o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnici je bila s strani Javnega medobčinskega sklada stanovanjskega sklada Maribor dne 27. 3. 2018, na podlagi Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem z dne 1. 10. 2016 (v nadaljevanju Javni razpis), izdana izpodbijana odločba št. 201-357/2016. 2. Iz odločbe izhaja, da je bilo za upravičenko (tožnico) A. A. odločeno, da se ji odda neprofitno stanovanje št. ..., v izmeri 52,41 m2, na naslovu ..., in sicer za nedoločen čas. Iz nadaljnjih točk izreka izpodbijane odločbe izhajajo način sklenitve najemne pogodbe ter čas pričetka veljavnosti in način prevzema stanovanja, kakor tudi najemnina za stanovanje in plačilo stroškov, prav tako pa iz 7. točke izhaja, da se, kolikor upravičenec dodeljeno primerno stanovanje neupravičeno zavrne ali se neupravičeno ne odzove na ponovni poziv k ponovni sklenitvi najemne pogodbe, črta s seznama upravičencev, ki jim bo zagotovljeno neprofitno stanovanje.

3. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila upravičenka, skladno s prijavo na javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen v dnevniku Večer dne 1. 10. 2016, uvrščena na 51. mesto prednostne A liste občine, v kateri ima stalno prebivališče, torej Mestne občine Maribor in se je tako uvrstila na seznam upravičencev, ki so jim zagotovljena neprofitna stanovanja. Iz obrazložitve nadalje izhaja, da je bilo v Mestni občini Maribor za neprofitni najem namenjenih 40 stanovanj in še 10 stanovanj v okoliških občinah, pri čemer je zaradi naknadno obnovljenih lastnih nezasedenih neprofitnih stanovanj in pridobljene razpolagalne pravice s strani Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Javni medobčinski sklad Maribor za razpis namenil še dodatna neprofitna stanovanja. Tako je bila prosilka, glede na navedeno, uvrščena na seznam upravičencev, ki jim bo zagotovljeno neprofitno stanovanje in je bila sprejeta odločitev, kot je razvidno iz izreka izpodbijane odločbe.

4. Upravičenka se je zoper izpodbijano odločbo pritožila, pri čemer je bila pritožba z odločbo župana Mestne občne Maribor, št. 35200-84/2018 z dne 4. 7. 2018, kot neutemeljena zavrnjena.

5. V pritožbi je upravičenka navajala, da ji odločitev ni bila vročena osebno, da dodeljeno stanovanje ni primerno, saj bi si morala sin in hči deliti sobo, da se ne strinja z lokacijo stanovanja, saj sinu zaradi njegovega zdravstvenega stanja bolezni ... pomeni oviro pri hoji, prav tako pa predlaga ustavitev postopka, saj selitev zanjo ni možna.

6. Iz odločbe druge stopnje izhaja, da je bila izpodbijana odločba prosilki vročena skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in ob pravilih vročanja, ki so določena od 83. do 98. člena ZUP, posebej njegovega 87. člena. Nadalje iz obrazložitve izhaja, da se je predmetni postopek dodelitve stanovanja upravičenki (tožnici) pričel na podlagi vloge pritožnice za dodelitev neprofitnega stanovanja z dne 21. 10. 2016, zaradi česar izpodbijana odločba za vlagateljico ni mogla biti izredna in nepričakovana. Glede domnevne neprimernosti stanovanja pa iz drugostopenjske določbe izhajajo normativi, ki so predvideni za tričlansko družino, in sicer, da je zahtevana površina za tričlansko družino, torej takšne kot je družina prosilke, od 45 do 55 m2 stanovanja, pri čemer je bilo pritožnici dodeljeno stanovanje v izmeri 52,41 m2 stanovanja. Glede lokacije stanovanja iz izpodbijane odločbe izhaja pojasnilo, da se prosilcu vedno dodeli tisto stanovanje, ki je prosto, pri čemer se lahko dodeli celo v drugi občini od občine, kjer prosilec, v trenutku podane vloge, dejansko biva. Nadalje iz obrazložitve drugostopenjske odločbe še izhaja, da so bili glede zdravstvenih razlogov sina vlagateljice upoštevani pogoji pri odločbi z dne 3. 5. 2017 št. 201-357/2016, zoper katero pa se vlagateljica – pritožnica ni pritožila. Na koncu iz obrazložitve drugostopenjske odločbe še izhaja, da se je pritožnica sama prijavila na razpis, na podlagi katerega ji je bilo tudi dodeljeno neprofitno stanovanje, zaradi česar ne gre za nepričakovano odločbo tožene stranke.

_Tožbene navedbe_

7. Tožnica v predmetnem postopku vlaga tožbo, in sicer iz razloga, ker meni, da ji ni bila opravljena osebna vročitev izpodbijane odločbe, pri čemer za vročanje navaja določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter zahteva postavitev začasnega zastopnika. Dodatno navaja, da ker so bile sodne počitnice, se ni mogla posvetovati z odvetnikom. Meni tudi, da gre pri izpodbijani odločbi za izredno odločbo, saj je glede na dejstvo, da je bila uvrščena na čakalni listi na 51. mesto, stanovanj pa je bilo le 40 meni, sama upravičeno menila, da se ni uvrstila na seznam upravičencev dodeljenih neprofitnih stanovanj in se tako na selitev ni pripravila ne finančno, ne logistično in tudi psihično ne. Selitev je zanjo tudi finančno neizvedljiva, saj ima več neplačanih položnic za stanovanje, v katerem trenutno živi, in sicer višini 1.700,00 EUR, kar bi vse morala poravnati pred selitvijo, prav tako pa ima skupno do Stanovanjskega sklada dolgove v višini 3.000,00 EUR, ki bi jih vse morala poplačati, kolikor bi se izselila v novo dodeljeno stanovanje. Meni tudi, da je dodeljeno stanovanje neprimerno, saj bi si otroka, ki sta v starosti 7 in 15 let morala deliti sobo, prav tako pa izpostavlja bolezen sina (...), pri čemer navaja, da v vlogi ni zasledila, da bi lahko navedla sinovo zdravstveno stanje.

8. Dodatno izpostavlja, da trenutno živi v čisto novem in primernem stanovanju Stanovanjskega Sklada ... za nedoločen čas in se sprašuje, ali bi ji morda lahko kasneje našli kašno primernejše stanovanje. Na koncu še navaja, da je od 2013 prijavljena na Zavodu za zaposlovanje RS, ker je brez zaposlitve, brez rednih dohodkov, in da je bil z izdano izpodbijano odločbo nad njo izveden psihični pritisk zaradi takojšnje nenadne selitve, za katero nima nobenih sredstev. Zato tudi ne more ugoditi zahtevam po selitvi in želi, da se postopek ustavi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker se ni zmožna seliti.

_Odgovor tožene stranke_

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo nasprotuje tožbenim navedbam tožeče stranke ter predlaga, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, in da se tožeči stranki naložijo stroški postopka.

10. V svojem odgovoru navaja, da je bila odločitev z izpodbijano odločbo sprejeta na podlagi Javnega razpisa, na katerega se je z vlogo prijavila tožnica sama in je bilo tako v posledici tožnici dodeljeno stanovanje v izmeri 52,41 m2, zaradi česar izpodbijana odločba za tožnico ne more biti nepričakovana. V svojem odgovoru v nadaljevanju povzema vsebino izpodbijanih odločb. Glede zdravstvenih navedb za otroka tožnice pa navaja, da je imela tožnica možnost navedene razloge navesti ob prijavi, pa navedenega ni storila. Kot dokaz svojih navedb, kolikor bi bilo potrebno, pa lahko sodišče o načinu in dodelitvi stanovanja zasliši uslužbenke Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada B. B., C. C. in Č. Č.

11. Sodišče je predmetni odgovor tožene stranke vročilo tožeči stranki dne 13. 1. 2021, pri čemer je tožeča stranka ponovno odgovorila, da ji pisanje ni bilo osebno vročeno, ostale navedbe pa niso povezane z izpodbijano odločbo, temveč s plačilom sodne takse, iz česar je bilo razvidno, da očitno tožeča stranka ne razume odgovora tožene stranke na vloženo tožbo, zaradi česar je sodišče tožnico, skladno z 283. členom ZPP pozvalo, da si vzame pooblaščenca.

12. Tožeča stranka je podala vlogo za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki pa je bila z odločbo Bpp 94/2021 z dne 25. 8. 2021 zavrnjena, pri čemer kot prosilka zoper navedeno odločbo ni vložila morebitne tožbe, prav tako pa za zastopanje ni pooblastila morebitnega drugega pooblaščenca.

13. Tožba ni utemeljena.

14. Sodišče se v celoti sklicuje na navedbe iz obeh izpodbijanih odločb in jih na tem mestu zaradi nepotrebnega podvajanja, skladno z določili drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ponovno ne navaja.

15. Sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da med strankama ni sporno, da se je tožnica prijavila na razpis Mestne občine Maribor za dodelitev neprofitnega stanovanja, ki je bil objavljen v časniku Večer, kakor tudi ne, da ji je bilo, na podlagi predmetnega razpisa in prijave dodeljeno stanovanje, ki izhaja iz izpodbijane odločbe.

16. Glede navedb tožnice, da ji izpodbijana odločba ni bila vročena osebno, sodišče pojasnjuje, da se v postopku pred upravnim organom uporabljajo določila ZUP in ne določila ZPP, pri čemer je bilo tožnici na njenem naslovu bivanja puščeno obvestilo o prejetem pisanju, in sicer 11. 7. 2018, iz katerega jasno izhaja, da je upravni organ poskušal opraviti vročitev izpodbijane odločbe, kakor je bilo dano tudi opozorilo (v obvestilu o prispelem pismu), da lahko predmetno pošiljko, v roku 15 dni, prevzame sama, in sicer od dne 12. 7. 2018 na pošti ... Iz obvestila o prispelem pismu tudi jasno izhaja opozorilo, da kolikor naslovnica pisanja ne bo prevzela na pošti, da ji bo pismo puščeno v hišnem predalčniku. Petnajstdnevni rok se je tako iztekel dne 26. 7. 2018 ob 24. uri, zaradi česar odločba na ta dan šteje za vročeno in je bila tudi pravilno vročena, tako da so v zvezi s temi tožbenimi navedbami, navedbe tožnice neutemeljene. Glede na dejstvo, da je tožnica pravočasno vložila tudi tožbo v tem upravnem sporu, pa je bila očitno z vsebino pisanja tudi seznanjena in tako tudi ni bila prikrajšana v pravici do vložitve pravnega sredstva.

17. Glede navedb tožnice o uporabi določb ZPP pred upravnim organom sodišče izpostavlja, da se določbe tega zakona, skladno z določili Zakona o upravnem sporu ( v nadaljevanju ZUS-1), uporabljajo šele pred sodiščem in ne že pred upravnim organom, zaradi česar je tudi zahteva tožnice po postavitvi začasnega zastopnika iz istega razloga neutemeljena, saj je bila vročitev v skladu z določili ZUP pravilno opravljena.

18. Glede navedb tožnice, da se zaradi sodnih počitnic v času vložitve tožbe ni mogla posvetovati z odvetnikom, sodišče navaja, da je tožnico v letu 2021 pozvalo, da si v predmetnem postopku vzame pooblaščenca, pa tega, sicer po zavrnitvi predloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni storila.

19. V okviru tožbenih navedb tožnice, da gre pri izdani odločbi za izredno odločbo, ki je ni mogla pričakovati, se sodišče pridružuje navedbam tožene stranke iz drugostopenjske odločbe, da se je tožnica sama prijavila na Javni razpis, da se je skladno s pogoji Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj uvrstila na 51. mesto, zaradi česar tudi po mnenju sodišča ne gre za nepričakovano odločbo, pri čemer dejstvo, da tožnica na selitev ni pripravljena finančno, logistično in tudi ne psihično, ne vplivajo na pravilno ugotovljeno dejansko stanje in tudi ne na odločitev tožene stranke. Dejansko stanje, ki ga navaja tožnica, da je selitev zanjo finančno neizvedljiva, saj ima več neplačanih položnic, kar bi vse morala poravnati pred selitvijo, kolikor bi se izselila, namreč ne vpliva na odločitev o njeni primernosti za dodelitev neprofitnega stanovanja kot vlagateljici oziroma upravičenki. Kot izhaja iz obrazložitve odločbe druge stopnje, namreč gre za vlagateljico, ki v gospodinjstvu živi sama z dvema mladoletnima otrokoma, pri čemer ji je bilo na podlagi kriterijev in normativov za tričlansko družino, ki zahteva površino od 45 do 55 m2, dodeljeno stanovanje v izmeri 52,41 m2. Tako na tem mestu ni mogoče pritrditi tožnici, da ji ni bilo dodeljeno primerno stanovanje, pri čemer pa sodišče na tem mestu sicer pripominja, da obrazložitev o primernosti stanovanja in kriteriji, ki so bili upoštevani pri dodelitvi stanovanja res izhajajo šele iz odločbe organa druge stopnje, ne pa že iz izpodbijane odločbe, kar bi bilo sicer pravilneje.

20. Sodišče na tem mestu še pripominja, da glede na dejstvo, da se tožnica ni pritožila zoper odločbo št. 201-357/2016 z dne 3. 5. 2017, kjer je jasno navedeno, na kak način je kot vlagateljica dosegla 480 točk, sodišče v predmetno odločbo ni moglo posegati, saj gre za pravnomočno odločbo, zaradi česar sodišče na tem mestu tudi ni moglo posegati v presojo upoštevanja kriterijev točkovanja na strani tožnice, ki ga je upoštevala tožena stranka, kakor tudi ne v presojo zdravstvenega stanja sina, ki ga sicer tožnica izpostavlja šele v pritožbi zoper predmetno izpodbijano odločbo, medtem ko sicer držijo navedbe tožene stranke, da tožnica navedene okoliščine, predhodno v vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja, ni navajala. Iz obrazca številka 1, na strani 2 (katerega je lastnoročno izpolnila in podpisala tožnica kot vlagateljica), ki se nahaja v spisovnem gradivu upravnega spisa namreč izhaja, da pod točko 7. obrazca obstaja tudi rubrika „zdravstvene razmere“, in da nobena izmed točk ni obkrožena, prav tako pa se v spisovnem gradivu tudi ne nahaja morebitna zdravstvena dokumentacija za tožničinega sina, ki bi izkazovala njegovo bolezen, kot sicer šele v pritožbi in v tožbi navaja tožnica.

21. Sodišče v predmetnem postopku ni razpisalo glavne obravnave, saj iz predmetnega postopka izhaja, da je relevantno dejansko stanje med obema strankama nesporno, torej, da je bilo tožnici dodeljeno neprofitno stanovanje in da ga ne želi prevzeti, zaradi česar sodišče tudi ni izvedlo dokaza po zaslišanju uslužbenk Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada, saj je dodelitev stanovanja in razlog dodelitve med strankama nesporna. Sodišče pa v predmetnem postopku ne more odločati o dejstvu, ki ga navaja tožnica, da trenutno živi v čisto novem in primernem stanovanju Stanovanjskega sklada ... za nedoločen čas, kakor tudi ne o dejstvu ali bi ji lahko kasneje bilo dodeljeno kakšno primernejše stanovanje, temveč presoja zgolj zakonitost izpodbijane odločbe.

22. Sodišče sicer na tem mestu pripominja, da bi bilo primerneje, da bi vsi razlogi, ki so navedeni sicer v pravnomočni odločbi št. 201-357/2016 z dne 3. 5. 2017 (iz katere izhaja, na kak način je tožnica dosegla 480 točk) izhajali tudi iz izpodbijane odločbe. Je pa organ druge stopnje sicer dopolnil obrazložitev, na podlagi katerih kriterijev in normativov je bilo tožnici predmetno stanovanje dodeljeno.

23. Sodišče je tako zaključilo, da so navedbe tožnice, da ji zaradi dejstva, da bi si otroka morala deliti sobo, ker sta stara 7 in 15 let, neutemeljene, kakor tudi ni moglo pritrditi tožbenim navedbam, da je izpodbijana odločba zaradi navedenega nezakonita, saj starostna struktura otrok in dejstvo, da si morata otroka deliti otroško sobo, ne vpliva na ugotavljanje primernosti kvadrature stanovanja, ki je določena vnaprej v skladu z Javnim razpisom in Pravilnikom Mestne občine Maribor o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.

24. Sodišče pa na koncu pripominja, da iz tožbe tožnice izhaja, da sama ne želi prevzeti stanovanja, kar je nenazadnje tudi njena pravica, in da želi, da se predmetni postopek ustavi, kar očitno nakazuje na dejstvo izvršitve sedme točke izreka izpodbijane določbe, s katero je bila tožnica kot upravičenka opozorjena, da kolikor neupravičeno zavrne dodeljeno stanovanje ali se neupravičeno ne odzove na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe, da se črta s seznama upravičencev. Okoliščina ali je zavrnitev stanovanja s strani tožnice kot upravičenke utemeljena ali neutemeljena oziroma neupravičena, pa bo morala presojati tožena stranka sama, saj je predmet predmetnega spora zgolj presoja zakonitosti izpodbijanega akta.

Ad II

25. Glede na dejstvo, da je sodišče tožbo zavrnilo je, skladno z določili četrtega odstavka 25.člena ZUS-1, odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.