Jedro

ZDR začetka teka prekluzivnega 15-dnevnega roka iz drugega odstavka 110. člena ne veže na zagovor delavca, temveč na seznanitev z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnik sam krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo med drugim delno ugodilo tožbenemu zahtevku in razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 29.5.2006, ker je ugotovilo, da je tožena stranka izredno odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi po poteku roka iz drugega odstavka 110. člena ZDR.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke v tem delu zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočni del sodbe sodišča druge stopnje glede razveljavitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da sodišče ni pravilno uporabilo materialnega prava, ker ni pravilno ugotovilo, kdaj prične teči 15-dnevni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče bi moralo upoštevati, da je zagovor pravica delavca in da zato lahko teče rok od dneva zagovora. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožniku, ki je nanjo odgovoril. V odgovoru na revizijo je tožnik prerekal revizijske navedbe, navajal, da je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in predlagal zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revidentka niti formalno niti vsebinsko ni uveljavljala revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti.

Po določbi 1. alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Uradni list RS, št. 42/2002) je eden od razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani delavca, če ta krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Zakon tudi določa v drugem odstavku 110. člena, da je izredno mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga, to pa pod pogojem iz prvega odstavka 110. člena ZDR, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (in ob izpolnitvi zahtev drugega odstavka 83. člena ZDR). Pogodbo o zaposlitvi pa je možno pod naštetimi pogoji izredno odpovedati tudi ves čas, ko je možen kazenski pregon (drugi odstavek 110. člena ZDR).

O tem, kdaj prične teči prekluzivni (subjektivni) rok iz drugega odstavka 110. člena ZDR, je revizijsko sodišče odločalo v številnih primerih (samo za primer v sodbi VIII Ips 214/2006 z dne 10.10.2006, v sklepu VIII Ips 175/2006 z dne 10.10.2006, v sodbi VIII Ips 190/2006 z dne 10.10.2006, v sodbi in sklepu VIII Ips 33/2006 z dne 11.4.2006). V vseh odločitvah je zavzelo stališče, da je pravno napačno stališče, da je treba kot datum, od katerega teče 15-dnevni rok, šteti le datum, ko je bil ali je bil predviden zagovor tožnika. Zakon po sprejetih stališčih revizijskega sodišča prekluzivnega roka ne veže na zagovor delavca, temveč na seznanitev z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. In ker je bilo ugotovljeno (ugotovitev dejanskega stanja, na katerega je revizijsko sodišče vezano), da je bila tožena stranka z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, seznanjena najkasneje 28.4.2006, ko je tožnika vabila na zagovor, je pravilen zaključek (in s tem uporaba materialnega prava), da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 29.5.2006 dana po poteku prekluzivnega roka. Zato reviziji tožene stranke ni bilo mogoče ugoditi.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

O revizijskih stroških je revizijsko sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP.