Jedro

Toženca sta že dvakrat predlagala prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Vrhovno sodišče je s sklepoma I R 8/2022 z dne 9. 2. 2022 in I R 166/2024 z dne 16. 10. 2024 predloga zavrnilo. Obravnavani predlog je skoraj dobeseden prepis predlogov iz navedenih preteklih zadev. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena (drugi odstavek 319. člena ZPP). Kadar je odgovor pritrdilen, o vlogi ni mogoče ponovno odločati. Tak je tudi obravnavani primer, zato je Vrhovno sodišče predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča zavrglo (smiselna uporaba drugega odstavka 319. člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Pred Okrajnim sodiščem v D. poteka postopek zaradi ugotovitve stvarne služnosti in izstavitve z. k. dovolila, podredno ugotovitve stvarne služnosti.

2.Toženca kot že v obeh predhodnih postopkih navajata, da je tožnik sosed mejaš A. A. in B. B., tašče in moža C. C. Slednja je sodnica na Okrožnem sodišču v D. in tudi podpredsednica Okrožnega sodišča v D., pred tem pa je sodniško funkcijo izvrševala na Okrajnem sodišču v D. A. A. in B. B. sta tudi priči v tem postopku in pobudnika za vložitev tožbe, v drugem postopku IV P 631/2021 pa ju tudi tožita. Sodnica je v vseh postopkih pred Okrožnim sodiščem v D., kjer je kot pooblaščenec nastopal pooblaščenec toženih strank, zahtevala izločitev. V primerjavi s predlogoma v zadevi I R 8/2022 in I R 166/2024 se dodatno sklicujeta na to, da je predsednik Okrožnega sodišča v D. navedeno sodnico s sklepom z dne 23. 1. 2024 izločil z obrazložitvijo, da po vpogledu v sodničin predlog za izločitev z dne 18. 1. 2024 ocenjuje, da dejstvo, da pooblaščenec nasprotnih udeležencev, odvetnik Klemen Golob, v drugem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v D., zastopa prvo in tretjo toženo stranko, kot tožnika pa nastopata sodničin mož in tašča, predmet spora pa je vznemirjanje služnostne pravice v zvezi z dostopom do stanovanjske hiše, v kateri sodnica z njima živi, predstavlja takšno okoliščino, ki bi v očeh povprečno razumne javnosti lahko vzbudila dvom o sodničini nepristranskosti. Poudarjata še, da je glede na dejstvo, da je sodnica in podpredsednica Okrožnega sodišča v D., njun strah glede pristranskosti utemeljen, objektivni videz nepristranskosti pa okrnjen. Predlagata, naj se za pristojno sodišče določi Okrajno sodišče v Trebnjem.

3.Predlog je bil vročen tožniku v odgovor. Meni, da je zaradi navajanja identičnih razlogov in okoliščin predlog nedovoljen, zato ga je treba zavreči. Poudarja tudi, da gre za zlorabo pravic.

4.Predlog ni dovoljen.

5.Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sojenja, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča. Ta videz nepristranskosti bi bil lahko prizadet v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi se lahko v javnosti, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvaril vtis, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti. Ni torej pomembno le to, da je nepristransko sojenje v resnici zagotovljeno, temveč se mora to odražati tudi navzven.

6.Toženca sta že dvakrat predlagala prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Vrhovno sodišče je s sklepoma I R 8/2022 z dne 9. 2. 2022 in I R 166/2024 z dne 16. 10. 2024 predloga zavrnilo.

7.Obravnavani predlog je skoraj dobeseden prepis predlogov iz navedenih preteklih zadev, kjer sta se toženca sklicevala: da je razpravljajoča sodnica družinsko povezana z osebama, ki tožita toženca v drugi zadevi (pri čemer imajo tožnik in ti osebi vsak v svoji pravdi istega nasprotnika), da je pred (sedaj že več kot) osmimi leti sodniško funkcijo opravljala na Okrajnem sodišču v D. in pozna (pravdne) sodnike tega sodišča, da sta toženca pobudnika za vložitev predmetne tožbe in da sta v tej pravdi predlagana kot priči. V predlogu se še sklicujeta, da pa je predsednik Okrožnega sodišča v D. sodnico tudi izločil iz obravnavanja. O navedenih trditvah se je Vrhovno sodišče že izreklo, pri čemer je tudi pojasnilo, da (tedaj še neuresničena) izločitev sodnice ne bi vodila k ugoditvi predlogu za prenos pristojnosti ter da zatrjevana okoliščina, da sodnica predlaga svojo izločitev v vseh zadevah, v katerih je pooblaščenec katere od strank ta, ki zastopa toženca v obeh postopkih, priča (le) o nepristranskosti te (okrožne) sodnice, ne pa o nepristranskosti celotnega (okrajnega) sodišča. Toženca torej vlagata nov predlog, ki je v bistvenem vsebinsko identičen prejšnjima, o katerih je Vrhovno sodišče odločilo z navedenima sklepoma, in kjer sta že dobila odgovore na njune trditve.

8.Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena (drugi odstavek 319. člena ZPP). Kadar je odgovor pritrdilen, o vlogi ni mogoče ponovno odločati. Tak je tudi obravnavani primer, zato je Vrhovno sodišče predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča zavrglo (smiselna uporaba drugega odstavka 319. člena ZPP).

Vrhovno sodišče še opozarja, da vlaganje istovrstnih pravnih sredstev lahko pomeni zlorabo pravice do sodnega varstva v smislu 11. člena ZPP. Za tako ravnanje lahko sodišče na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZPP udeležencu izreče denarno kazen do 1.300 EUR.

-------------------------------

1Primerjaj tudi sklep VS RS I R 162/2025 z dne 5. 11. 2025.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67, 319, 319/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.