Vpogled predlagatelja in oškodovanca v prekrškovni spis in evidence prekrškovnega organa

Datum

04.04.2024

Številka

07120-1/2024/393

Kategorije

Občine, Posredovanje osebnih podatkov, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Uradni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš zgoraj naveden dopis, v katerem navajate, da vaše javno podjetje skladno z Odlokom o urejanju prometa v mestni občini nadzira plačevanje parkirnine na parkirnih površinah na in ob vozišču občinske ceste oz. t.im. belih conah. Če je za uporabo belih con določeno plačilo parkirnine, je parkiranje dovoljeno za čas, za katerega je plačana parkirnina. Posameznik, ki tam parkira brez plačila parkirnine, se kaznuje z globo 40,00 EUR. Plačilo parkirnine se izkazuje s parkirnim listkom iz parkomata ali urbanomata. Za dokazilo o plačilu parkirnine se šteje tudi ustrezno dokazilo iz elektronske evidence plačil. Če parkirni listek ni nameščen v vozilu skladno z Odlokom oziroma uporabnik nima dokazila iz Odloka, se šteje, da parkirnina ni plačana in je v tem primeru odvisno od vrste parkirnega vozila dolžan plačati dnevno parkirnino v znesku 20,00 EUR, 40,00 EUR oziroma 80,00 EUR. V tem primeru javno podjetje poda (tudi) pisni predlog za začetek prekrškovnega postopka Mestnemu redarstvu.

Iz navedenega sledi, da javno podjetje v obravnavanih primerih nastopa kot predlagatelj (hitrega) postopka o prekršku, ki ga vodi Mestno redarstvo. To je potrjeno tudi z določbo prvega odstavka 50. člena Zakona o prekrških (Ur. l. RS št. 29/11 in nasl.; ZP-1), po katerem se lahko postopek o prekršku začne (tudi) z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti (predlagatelji).

Obenem javno podjetje do kršiteljev izkazuje tudi (civilnopravno) terjatev na plačilo dnevne parkirnine. Primeri, ko je odgovornost kršitelja ugotovljena s pravnomočno odločbo o prekršku naslovnega organa, so hkrati podobni situaciji, ki jo ureja 14. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/07 in nasl.), ko se lahko upnik (v konkretnem primeru javno podjetje) pri uveljavljanju civilnopravnega zahtevka (v konkretnem primeru: terjatve iz naslova dnevne parkirnine) sklicuje na obsodilno odločbo izdano v kaznovalnem postopku.

Javno podjetje pri uveljavljanju zahtevkov na plačilo dnevnih parkirnin praviloma ravna tako, da v obvestilu, ki ga na vozilu kršitelja pusti ob ugotovljeni kršitvi, navede, da ob pravočasnem plačilu dnevne parkirnine ne bo predlagal izvedbe prekrškovnega postopka pri Mestnem redarstvu. Trenutno uvajate tudi nadaljnjo fazo izterjave dnevnih parkirnin, ko pooblaščena odvetniška pisarna enako navede v pisnem opominu na plačilo dnevne parkirnine, ki ga kršitelju pošlje pred odstopom zadeve na Mestno redarstvo. Če pa po obvestilu (ali opominu) dnevna parkirnina ni pravočasno plačana, javno podjetje Mestnemu redarstvu poda predlog za izvedbo postopka o prekršku. Vendar tak predlog Mestnemu redarstvu ne vpliva na obstoj terjatve javnemu podjetju na plačilo dnevne parkirnine, ta še vedno obstaja in jo lahko javno podjetje uveljavlja, kar še toliko bolj velja oziroma je ta terjatev izkazana, kadar je v zvezi z ugotovljeno kršitvijo ugotovljena tudi odgovornost kršitelja za prekršek.

Po prvem odstavku 58. člena ZP-1 se v hitrem postopku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku. Slednji (tj. Zakon o splošnem postopku, Ur. l. RS št. 24/06 in nasl.; ZUP) v prvem in drugem odstavku 82. člena določa, da imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki tako stranke postopka, kot tudi vsaka druga oseba, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. ZUP pri tem ne omejuje pravice vpogleda in prepisovanja na čas trajanja postopka, enako velja tudi za smiselno podobne določbe ZP-1 (glej 102. člen) in Zakona o kazenskem postopku (glej 128. člen), še več iz navedenih zakonov je celo izrecno razvidno, da je vpogled mogoč tudi po končanju postopka. Navedeno je tudi logično, saj uporabnost/potrebnost/koristnost podatkov oziroma listin iz spisov za osebe, ki jim je vpogled dovoljen, ni omejena na trajanje postopka, temveč je to za uveljavljanje njihovih interesov oz. pravic velikokrat potrebno tudi po njihovem zaključku. Enako pa velja tudi za predmetni primer.

Javno podjetje želi od prekrškovnega organa pridobiti podatke o pravnomočno končanih postopkih (uveljavljanje civilno pravnega zahtevka). Podatke bi radi pridobili sami brez pomoči odvetniške družbe, saj se s tem povezani veliki stroški.

Zanima vas, ali ste glede na 39. člen ZVOP-2, v povezavi z 41. členom ZVOP-2 upravičeni do pravnomočno končanih postopkov s strani Mestnega redarstva, da bi lahko kasneje preko odvetniške družbe uveljavljali civilno pravni zahtevek.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju: ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi zgoraj navedenimi vprašanji.

IP je v zvezi s pravico do vpogleda predlagatelja in oškodovanca v prekrškovne spise in v evidenco pravnomočnih odločb prekrškovnega organa že izdal mnenje št. 07120-1/2024/71 z dne 26. 2. 2024, ki je objavljeno na spletni strani IP. IP k navedenemu mnenju dodaja, da lahko predlagatelj in oškodovanec pravico do vpogleda v prekrškovne spise na način, kot je opisan v navedenem mnenju, uveljavljata tudi sama, brez pomoči odvetnika.

Javno podjetje bi kot upravičenec, ki bi izkazal zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, lahko na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZVOP-2 na način, ki je določen za izdajo potrdila, od upravljavcev registra stalnega prebivalstva, matičnega registra, evidence registriranih vozil in centralnega registra prebivalstva pridobilo naslednje osebne podatke: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov prebivališča v drugi državi, navedba lastnika ali uporabnika vozila, naslov za vročanje ali datum smrti posameznika, zoper katerega ali v zvezi s katerim uveljavlja svoje pravice. Upravičenec lahko v primeru izkazanega zakonitega interesa navedene osebne podatke pridobi tudi brez pomoči odvetnika.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven nadzornega ali drugega upravnega postopka ne more presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov in podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov. V okviru neobvezujočega mnenja IP ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje osebnih podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo. IP se v mnenju ne more in ne sme postaviti v vlogo odločevalca (razsojevalca) v posameznih primerih in odločiti o upravičenosti posredovanja podatkov ali celo odrediti/prepovedati določenemu zavezancu posredovanje določenih podatkov. IP namreč skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZVOP-2 v primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig lahko nastopa kot pritožbeni organ, če specialni predpis za posamezne primere ne določa drugače.

IP pojasnjuje, da v zvezi s pravico do vpogleda predlagatelja in oškodovanca v prekrškovne spise in v evidenco pravnomočnih odločb prekrškovnega organa že izdal mnenje, in sicer:

·mnenje št. 07120-1/2024/71 z dne 26. 2. 2024, ki je objavljeno na spletni strani IP, na naslovu: https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/vpogleda-predlagatelja-in-oškodovanca-v-pravnomočne-odločbe-prekrškovnega-organa-1709021604.

IP k navedenemu mnenju dodaja, da lahko predlagatelj in oškodovanec pravico do vpogleda v prekrškovne spise na način, kot je opisan v navedenem mnenju, uveljavljata tudi sama, brez pomoči odvetnika

IP v zvezi z vašim vprašanjem, ki se nanaša na pridobivanje osebnih podatkov na podlagi 39. člena ZVOP-2, pojasnjuje, da določba četrtega odstavka 39. člena ZVOP-2 z vidika 6. člena Splošne uredbe in 6. člena ZVOP-2 predstavlja samostojno pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov s strani določenih upravljavcev javnega sektorja, in sicer upravljavcev registra stalnega prebivalstva, matičnega registra, evidence registriranih vozil in centralnega registra prebivalstva. Upravičenec lahko od navedenih upravljavcev pridobi le taksativno določene vrste osebnih podatkov, in sicer: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov prebivališča v drugi državi, navedba lastnika ali uporabnika vozila, naslov za vročanje ali datum smrti posameznika, zoper katerega ali v zvezi s katerim uveljavlja svoje pravice.

Posredovanje osebnih podatkov v skladu s četrtin odstavkom 39. člena ZVOP-2 je dopustno le v primeru izkazanega zakonitega interesa za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja. Prosilec mora tako izkazati, zakaj (za uveljavljanje katerih pravic) potrebuje zahtevane osebne podatke in pred katerimi organi javnega sektorja bo uveljavljal svoje pravice, v primeru izkaza takega interesa pa se upravičencu lahko posreduje le taksativno določen nabor osebnih podatkov. Določba četrtega odstavka 39. člena ZVOP-2 bi tako eventualno lahko predstavljala pravno podlago za neposredno pridobivanje podatkov iz evidence registriranih vozil s strani javnega podjetja, ki podatke v primeru neplačane parkirnine potrebuje za namene uveljavljanja civilno pravnega zahtevka od lastnika ali uporabnika vozila.

IP dodatno izpostavlja določbo 41. člena ZVOP-2, ki ureja postopek in rok za posredovanje osebnih podatkov. Zahteva prosilca mora v skladu s prvim odstavkom navedenega člena izpolnjevati vse predpisane formalne elemente, med drugim mora prosilec navesti tudi pravno podlago za pridobitev osebnih podatkov in namen njihove obdelave oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve. Upravičenec lahko v primeru izkazanega zakonitega interesa za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja osebne podatke, ki so taksativno navedeni v četrtem odstavku 39. člena ZVOP-2, na podlagi navedenega člena pridobi tudi brez pomoči odvetnika.

V skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZVOP-2 IP nastopa kot pritožbeni organ v primeru delne ali popolne zavrnitve zahteve za dostop do podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig, zato se ne more vnaprej opredeljevati do vprašanja izpolnjenosti pogojev za posredovanje podatkov v konkretnih primerih. V skladu z načelom odgovornosti iz drugega odstavka 5. člena Splošne uredbe odgovornost za zagotavljanje skladnosti obdelave podatkov, vključno s presojo izpolnjenosti pogojev za posredovanje osebnih podatkov, leži na upravljavcu, ki mora v primeru zahteve za posredovanje osebnih podatkov presoditi, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za posredovanje zahtevanih osebnih podatkov in odločiti na način, kot določa drugi odstavek 41. člena ZVOP-2, torej mora v 15 dneh od prejema popolne zahteve zahtevane osebne podatke posredovati ali pa vlagatelja zahteve v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu zahtevanih osebnih podatkov ne bo posredoval. IP poudarja, da se določbe 41. člena ZVOP-2 uporabljajo le za pridobivanje osebnih podatkov iz zbirk osebnih podatkov, ne pa tudi za pregledovanje in prepisovanje spisov zadeve, saj morajo organi o zahtevah za pregledovanje in prepisovanje spisa zadeve odločati skladno z zakonom, ki določa pravila vodenja pravnega postopka (npr. ZUP, ZP-1, ZKP, ZPP).

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka