Jedro

Po SRS vpis nepremičnine v zemljiško knjigo ni pogoj za njeno pripoznanje v bilanci stanja, bodisi kot zaloge ali kot sredstva, saj se le-ta, ob upoštevanju prevzema, lahko začne obvladovati že na podlagi ustreznih listin, v danem primeru zemljškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice na ime dolžnika. Le-tega je dolžnik predložil in je predstavljalo zadostno in zadovoljivo podlago za oblikovanje mnenja o tem, da so postavke v bilanci stanja resnično in pošteno predstavljene.

Dejstvo, da so nepremičnine obremenjene s hipotekami, samo po sebi še ne pomeni, da od njih ni mogoče pričakovati gospodarskih koristi. Ocena verjetnosti, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z obremenjenimi nepremičninami, je namreč odvisna od ocene verjetnosti, ali bodo hipoteke unovčene. Odgovor na vprašanje, ali bodo hipoteke unovčene, pa je odvisen od mnogih dejstev in okoliščin, ki so tako v sferi zastavnega upnika kot zastavnega dolžnika in samega dolžnika G., d.o.o., ter so zgolj na ravni predvidljivosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika I., d.o.o., za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom G., d.o.o. Upnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlogu upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ker je ocenilo, da dolžnik ni niti trajneje nelikviden niti dolgoročno plačilno nesposoben.

Pritožnik očita prvostopenjskemu sodišču, da ni ugotavljalo pravilnosti in zakonitosti s strani dolžnika izdelanih in v spis vloženih računovodskih izkazov (bilance stanja) v postavki zalog. Trdi, da dolžnik v računovodske izkaze uvršča tudi nepremičnine (stanovanja) v soseski C. v Ljubljani, pri čemer lastništva nad njimi ni prav z ničemer izkazal. Nepremičnine so celo obremenjene s stvarnimi bremeni tretjih oseb v bistveno višjem znesku od vrednosti samih nepremičnin.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče utemeljenost upnikovih trditev, da je dolžnik insolventen, ugotavljalo s pomočjo sodnega izvedenca T. H., ki je ugotovil, da dolžnik ni insolventen, ter da so postavke v bilanci stanja resnično in pošteno predstavljene v skladu s stroko. Izvedenec je pri izdelavi mnenja upošteval tudi Poročilo o ugotovitvah v zvezi s preveritvijo postavk v bilanci stanja na dan 30. 06. 2010 in presojo insolventnosti dolžnika na dan 30. 06. 2010, namenjeno lastnikom družbe G., d.o.o., ki ga je izdelala pooblaščena revizorka mag. R. P., Revizijska družba A., d.o.o., Na pripombe predlagatelja, da bi moral mnenje pripraviti samostojno in na podlagi vpogleda v ustrezno poslovno dokumentacijo dolžnika, predvsem temeljne izvirne knjigovodske listine dolžnika, je odgovoril, da terjatve in drugo premoženje dolžnika niso bile predmet preverjanja v poslovnih knjigah dolžnika in primerjanja z listinami in drugimi dokazi za obstoj terjatev, ampak so bile upoštevane navedbe dolžnika in upnika, dokumentacija v spisu, predvsem pa terjatve, ki izhajajo iz priloženih polletnih računovodskih izkazov: - ker je dolžnik aktivna družba, ki nima blokiranega transakcijskega računa in - ker je obveznosti in terjatve (ter zaloge) dolžnika pregledala revizorka in o svojih ugotovitvah podala mnenje v skladu z revizijsko stroko (standard ocenjevanja MSS 4400). Pri tem je pregledala tudi postavke, ki jih navaja upnik in o njih v skladu z revizijsko stroko podala oceno tako glede višine terjatev kot tudi glede podlage za njihovo prikazovanje v poslovnih knjigah dolžnika. V zvezi z vprašanjem, ali bi vpogled v izvirno dokumentacijo lahko spremenil stališče do računovodskih izkazov (knjigovodskih podatkov), potrjenih s strani revizorke tako, da bi potrdil uvedbo stečajnega postopka, pa je pojasnil, da bi vpogled lahko naredil le v skladu s pravili (standardi), ki jih je že upoštevala revizorka, ki je zavezana spoštovati kodekse ravnanja ter pravila revizorske stroke. Poudaril je, da je sicer mogoča razlika v stališču, ki bi vzbudila določeno stopnjo dvoma, vendar pa dokončno pravilnost strokovne presoje lahko pokaže le čas. Izvedenec je pri izdelavi mnenja upošteval tudi sporni račun v znesku 184.114,74 EUR in ugotovil, da njegova izključitev ne spremeni odločitve z vidika kapitalske ustreznosti družbe po knjigovodskih podatkih.

Prvostopenjsko sodišče je ob takšnem pojasnilu izvedenca pravilno zaključilo, da ni bilo potrebno postavljati novega izvedenca finančne stroke, ki bi preveril dejansko stanje zalog, kot tudi, da ni bilo potrebno zaslišanje izvedenca, saj je ta v pisnem mnenju in dopolnitvah odgovoril na vsa vprašanja, potrebna za presojo dolžnikove insolventnosti.

Ni torej res, da se izvedenec ni opredelil in se ni želel opredeliti do izpostavljenih odprtih vprašanj glede pravilnosti in zakonitosti knjiženja zalog ter terjatev v računovodskih izkazih dolžnika, saj je pojasnil, zakaj vpogled v izvirno poslovno dokumentacijo dolžnika ne bi prinesel drugačnih rezultatov. Prav tako ni res, da bi se izvedenec zgolj nekritično skliceval na poročilo revizorke, saj se je do njega ustrezno opredelil in pojasnil, da so bile navedbe revizije predmet neformalnega preverjanja (pristop revizije; dokumentacija; razlogi za sprejeto odločitev itd.) in vse navedbe v spisu (tudi v računovodskih izkazih) predmet navzkrižnega preverjanja. Ker v predhodne postopke, ki jih je izvedla revizija, izvedenec ni mogel podvomiti, podatki pa le potrjujejo njihove ugotovitve, mu velja pritrditi, da ni bilo potrebe po samostojnem preverjanju dokumentacije.

Pritožbeno sodišče tako ne more pritrditi pritožniku, ko pravi, da se izvedenec na poročilo družbe A., d.o.o., v okviru svojega izvida in mnenja ne more in ne sme sklicevati, saj je izvedenec strokovno argumentirano pojasnil, zakaj ugotovitve revizorke sprejema. Pritožnik tudi ne more opravičiti svojega dvoma v pravilnost podanega mnenja izvedenca T. H. zgolj s trditvami, da je pri svojem mnenju v bistvenem povzel poročilo družbe A., d.o.o. Očitki pritožnika, da izvedenec predmeta, o katerem naj bi podal izvid in mnenje, ni skrbno pregledal oziroma ni vpogledal v vso relevantno dokumentacijo, ter svojega mnenja ni podal vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke ter pravilno in popolno, torej niso utemeljeni.

Revizorka je pri izdelavi svojega poročila nedvomno upoštevala določbe Zakona o gospodarskih družbah, ki se nanašajo na prikazovanje podatkov v bilancah stanja gospodarske družbe ter določbe Slovenskih računovodskih standardov (SRS). Po SRS vpis nepremičnine v zemljiško knjigo ni pogoj za njeno pripoznanje v bilanci stanja, bodisi kot zaloge ali kot sredstva, saj se le-ta, ob upoštevanju prevzema, lahko začne obvladovati že na podlagi ustreznih listin, v danem primeru zemljškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice na ime dolžnika. Le-tega je dolžnik predložil in je predstavljalo zadostno in zadovoljivo podlago za oblikovanje mnenja o tem, da so postavke v bilanci stanja resnično in pošteno predstavljene. Zato očitki pritožnika, da dolžnik ni pridobil lastninske pravice na nepremičninah, niso utemeljeni.

Pritožnik izpostavlja, da so nepremičnine dolžnika v soseski C. v Ljubljani obremenjene s hipotekami oziroma zastavnimi pravicami, vsled česar njihova vrednost ne more biti enaka vrednosti nepremičnin brez kakršnekoli stvarnopravne obremenitve. Trdi, da zato zaloge družbe v bilanci stanja niso resnično in pošteno predstavljene.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izvedenec na navedeno pripombo upnika sicer res ni izrecno odgovoril, vendar tudi upnik svojih trditev v tej smeri ni konkretiziral. Dejstvo, da so nepremičnine obremenjene s hipotekami, samo po sebi še ne pomeni, da od njih ni mogoče pričakovati gospodarskih koristi. Ocena verjetnosti, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z obremenjenimi nepremičninami (SRS 4.8), je namreč odvisna od ocene verjetnosti, ali bodo hipoteke unovčene. Odgovor na vprašanje, ali bodo hipoteke unovčene, pa je odvisen od mnogih dejstev in okoliščin, ki so tako v sferi zastavnega upnika kot zastavnega dolžnika in samega dolžnika G., d.o.o., ter so zgolj na ravni predvidljivosti. Ker pa je izvedenec ugotovil, da družba nima blokiranih transakcijskih računov, da je v proučevanih letih izkazovala računovodski dobiček ter da je postavke v bilanci stanja na dan 30. 06. 2010 pregledala revizorka, pritožbeno sodišče ne vidi potrebe po dodatnem vpogledu v poslovno dokumentacijo dolžnika.

Pritožnik s trditvami, da naj bi iz prilog k zadnji dopolnitvi izvedenskega mnenja (izpiskov iz zemljiške knjige) jasno izhajalo, da dolžnik na nepremičninah, ki jih dolžnik predstavlja v okviru svojih zalog, še ni pridobil lastninske pravice, ter da so te obremenjene s stvarnimi bremeni, kar naj bi bilo v nasprotju z zaključki sodišča, da so postavke v bilanci stanja dolžnika resnično in pošteno predstavljene, smiselno graja dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, ki pa je, kot je bilo ugotovljeno, pravilna. Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena v zvezi s 1.odstavkom 121.člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) bi bila namreč podana le, če bi bilo o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih odločbe o vsebini listin in med samimi temi listinami. Takšnega nasprotja pa v razlogih izpodbijanega sklepa ni zaslediti.

Pritožnik očita prvostopenjskemu sodišču, da je bistveno kršilo določbo 1. odstavka 251. člena ZPP in določbi 2. in 3. odstavka 254. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče izvedencu sicer res ni posebej naročilo, naj predmet skrbno pregleda, natančno navede vse, kar opazi in dožene in naj poda svoje mnenje vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke, kar pa na pravilnost odločitve ni vplivalo, saj je izvedenec svoje delo opravil tako, kot mu nalaga določba 1. odstavka 251. člena ZPP. Izvedensko mnenje je jasno, popolno in ni samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju. V njem tudi ni nasprotij ali pomanjkljivosti, niti ni utemeljenega dvoma v pravilnost podanega mnenja. Zato ni bilo potrebe po zaslišanju izvedenca niti po ponovitvi dokazovanja z istim izvedencem ali za postavitev drugega izvedenca. Očitane bistvene kršitve določb ZPP tako niso podane.

Pritožnik ne konkretizira trditev, da je prvostopenjsko sodišče nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je ugotovilo, da dolžnik ni trajneje nelikviden, saj je izvedenec ugotovil, da je najvišji delež neplačanih obveznosti do upnikov v polletni bilanci dolžnika na dan 30. 06. 2010 5,29 %, na dan 31. 12. 2008 5,01 % in na dan 31. 12. 2009 2,77 %, torej vedno manj kot 20 %. Pritožnik teh ugotovitev konkretno ne izpodbija.

Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno in popolno ugotovilo pravno odločilno dejansko stanje in pravilno materialno pravno odločilo, ko je predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom zavrnilo. Ugotovljena kršitev določbe 1. odstavka 251. člena ZPP na pravilnost odločitve ni vplivala. Ostalih očitanih kršitev, niti tistih, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2.odstavek 350.člena ZPP v zvezi s 1.odstavkom 121.člena ZFPPIPP), pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.

Zato je pritožbo upnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1.odstavkom 154.člena ZPP, vse v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.