Jedro

Dokler dolg po leasing pogodbah ne bo v celoti poplačan, toliko časa bo dolžnik svoje terjatve iz vsake leasing pogodbe lahko varoval s toliko menicami, kolikor jih je prejel za obveznost upnika po vsaki pogodbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Zahtevek pritožnika za povrnitev njegovih stroškov pritožbenega postopka postopka se zavrne.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1. Sodišče prve stopnje je še pred vložitvijo tožbe zavrnilo primarni in podrejeni predlog upnika za izdajo začasne odredbe. V tem predlogu je upnik primarno predlagal, naj sodišče dolžniku prepove izpolnjevanje, predložitev v plačilo, indosiranje ali kakršnokoli drugo razpolaganje z 229 podpisanimi bianco menicami, ki jih je dolžnik prejel na podlagi 46 pogodb o finančnem leasingu nepremičnin, natančno specificiranih v 1. točki predloga. Sodišče naj bi dolžniku naložilo, da omenjenih 229 menic izroči sodišču v hrambo (2. točka predloga), mu prepove izpolnjevanje in predložitev v plačilo šestih podpisanih bianco menic, ki jih je prejel na podlagi Posojilne pogodbe z dne 30. 5. 2011 v nasprotju s poplačilnimi pogoji iz te Pogodbe in Anuitetnim načrtom po pogodbi št. 1112185961 z dne 31. 5. 2011, ki tvori njen sestavni del (3. točka izreka), prepove indosiranje ali kakršnokoli drugo razpolaganje teh šestih podpisanih bianco menic (4. točka predloga), pri čemer naj bi omenjena Posojilna pogodba in Anuitetni načrt predstavljala sestavni del izreka sklepa (5. točka predloga). V primeru kršitve začasne odredbe pa naj bi dolžniku naložilo plačilo denarne kazni v višini 100.000,00 EUR (6. točka izreka).

2. Podrejeni predlog je povsem identičen primarnemu, s to razliko, da namesto hrambe pri sodišču (2. točka primarnega predloga) upnik predlaga hrambo pri izvršitelju M. H. (2. in 3. točka podrejenega predloga).

Ugotovljena pravna dejstva s strani prvega sodišča

3. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo na podlagi sledečih pravnih dejstev: (1) da sta upnik in dolžnik sklenila skupaj 58 pogodb o finančnem leasingu nepremičnin, (2) da je upnik na podlagi 46 pogodb o finančnem leasingu dolžniku izročil 230 podpisanih bianco menic in sicer po 5 menic za vsako pogodbo, (3) da je dne 19. 1. 2011 upnik (v tem postopku in dolžnik po pogodbah) iz naslova (zgolj) zapadlih obveznosti po leasing pogodbah dolžniku dolgoval 971.843,56 EUR (priloga B154), (4) da sta upnik in dolžnik dne 30. 5. 2011 sklenila Posojilno pogodbo (B160), katere predmet je bilo namensko sanacijsko posojilo v znesku 943.356,24 EUR za poplačilo zapadlih neplačanih obveznosti po leasing pogodbah, (5) da je bilo posojilo v celoti črpano tako, da je dolžnik dne 2. 6. 2011 podal pobotno izjavo (B161), na podlagi katere je pobotal svojo terjatev v višini 943.356,24 EUR iz leasing pogodb s terjatvijo upnika iz Posojilne pogodbe, (6) da se omenjena Posojilna pogodba nanaša le na obveznosti upnika iz zapadlih in neplačanih obveznosti po leasing pogodbah, (7) da sta pogodbeni stranki 13. 5. 2011 sklenili Dodatek št. 1, s katerim se je doba odplačila nezapadle glavnice iz osnovnih pogodb o finančnem leasingu podaljšala za 60 mesecev, (8) da je bil ključni pogoj za veljavnost tega Dodatka, da se prejeta zavarovanja terjatev po osnovnih pogodbah ne spremenijo in med drugim, (9) da je dolžnik 9. 3. 2012 skušal unovčiti menico za 429.951,09 EUR, kolikor je na ta dan znašal dolg upnika iz (a) naslova neplačanih leasing obrokov po leasing pogodbah in (b) naslova neplačanih obrokov posojila po Posojilni pogodbi, ki so zapadli v plačilo do 9. 3. 2012. Pravna presoja sodišča prve stopnje

4. Sodišče prve stopnje je presodilo, da upnik ni verjetno izkazal niti prve zatrjevane terjatve na vrnitev preostalih 229 bianco podpisanih menic, ki jih je dolžnik prejel na podlagi pogodb o finančnem leasingu, niti druge zatrjevane terjatve na opustitev izpolnjevanja in unovčenja šestih podpisanih bianco menic, izročenih dolžniku v nasprotju s Posojilno pogodbo in meničnim pooblastilom za izpolnitev meničnih blanketov.

V zvezi s prvo zatrjevano terjatvijo je na podlagi presoje zbranih dokazov ugotovilo, da s pobotno terjatvijo z dne 2. 6. 2011 niso bile poravnane vse obveznosti upnika do dolžnika iz naslova vseh pogodb o finančnem leasingu premičnin. To naj bi izhajalo iz izpisa odprtih postavk na dan 30. 5. 2011 in omenjenega Dodatka 1. Ker pa niso prenehale vse obveznosti po pogodbah o finančnem leasingu premičnin, tudi niso prenehala zanje dana zavarovanja.

V zvezi z drugo terjatvijo pa je zavzelo stališče, da pravo upniku ne daje zahtevka na opustitev izpolnjevanja in unovčevanja (preostalih šestih bianco) podpisanih menic niti v primeru, če bi dolžnik dejansko zlorabil menice, dane na podlagi Posojilne pogodbe, saj bi v tem primeru imel kvečjemu zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.

Pritožba upnika

5. Proti temu sklepu se je upnik pravočasno pritožil. Uveljavljal je „vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ“ in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče predlogu upnika za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

6. Na vročeno pritožbo dolžnik ni odgovoril. 7. Pritožba ni utemeljena.

K odločitvi o pritožbi

8. Pritožbenemu stališču, da so prav vse obveznosti upnika (do dolžnika) iz pogodb o finančnem leasingu ugasnile na podlagi Posojilne pogodbe, sklenjene 30. 5. 2011 (na podlagi katere je dolžnik upniku odobril namensko sanacijsko posojilo v znesku 943.356,24 EUR), ni mogoče slediti. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je pogoj za veljavnost Dodatka 1 z dne 13. 5. 2011, s katerim se je odplačilna doba iz leasing pogodb podaljšala za 60 mesecev prav nesprejemljivost določil o zavarovanju po osnovnih pogodbah o leasingu. V teh določilih pa so podpisane bianco menice iz leasing pogodb izrecno citirane. Novo zavarovanje Posojilne pogodbe z novimi bianco podpisanimi menicami pa ne pomeni avtomatično ugasnitve zavarovanj obveznosti po pogodbah o finančnem leasingu, kot zmotno meni pritožnik.

9. Drži pritožbeni očitek, da bi za poplačilo dolga v višini 971.843,56 EUR dolžnik moral izpolniti kar 46 menic in ne le ene, kot je bil storil. To pa ne pomeni, da je upnik svojo terjatev na vrnitev preostalih 229 menic verjetno izkazal. Dokler dolg po leasing pogodbah ne bo v celoti poplačan, toliko časa bo dolžnik svoje terjatve iz vsake leasing pogodbe lahko varoval s toliko menicami, kolikor jih je prejel za obveznost upnika po vsaki pogodbi.

10. Povsem isto velja za menice, izdane dolžniku na podlagi Posojilne pogodbe.

11. Tudi, če drži, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do trditev upnika o nedopustnosti izpolnitve ene menice za dolg po vseh pogodbah, to ne pomeni, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.

12. K temu pritožbeno sodišče le še dodaja, da izrek iz 3. točke primarnega predloga in iz 4. točke podrejenega predloga ni določen. To bi sicer narekovalo postopanje po 108. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 180. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Ker pa svoje terjatve upnik ni verjetno izkazal, razveljavitev izpodbijanega sklepa zaradi odprave tega dela nedoločnega izreka ne bi bila na mestu, saj tudi določno postavljen zahtevek ne bi mogel pripeljati do drugačne odločitve.

13. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).