Jedro

Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, vsebovani v zakonu, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom naj denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje. Drugo načelo, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave), vzpostavlja sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločitvi o stroških postopka (II. točka izreka) spremeni tako, da se znesek 1.494,44 EUR zviša za 177,59 EUR.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna tožniku plačati 2.678,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2015, da se tožbeni zahtevek v presežku zavrne, in da je toženka dolžna tožniku povrniti del stroškov postopka, sorazmerno uspehu v pravdi.

2. Tožnik v pritožbi zoper zavrnilni del sodbe in odločitev o stroških postopka uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, naj jo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem bi morala biti prisojena v zahtevani višini 3.000 EUR. Treba je upoštevati tudi konkretnega oškodovanca. Tožnik je v času, ko so bile bolečine najhujše, moral čakati na prevoz z avtobusom nazaj domov. Njegove težave niso prenehale z obiskovanjem zdravnikov in se občasno še vedno pojavljajo. Tudi nevšečnostim bi morala biti dana večja teža. Prenizka je tudi odškodnina za strah. Tožnik se je ob padcu zelo prestrašil. Tudi med zdravljenjem je trpel strah pri vstopanju in izstopanju iz avtobusa.

Odločitev o stroških je napačna tako zaradi delne zavrnitve zahtevka kot tudi zaradi nepriznanja vseh potrebnih stroškov ob upoštevanju osnovne vrednosti za tožbo v višini 400 točk. Upravičen je tudi do nagrade za odškodninski zahtevek in za zastopanje na poravnalnem naroku.

3. Toženka ni odgovorila na tožnikovo pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Neutemeljeni so pritožbeni očitki o zmotnem upoštevanjem meril za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, določenih v 179. členu in v 182. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Temeljni načeli za odmero te odškodnine, vsebovani v zakonu, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom naj denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje. Drugo načelo, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave), vzpostavlja sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.

6. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je tožnik trpel hude telesne bolečine nekaj minut do največ nekaj ur (z močno tendenco padanja intenzivnosti), dva dni srednje hude telesne bolečine, nato pa do zaključka zdravljenja stalne in občasne lahke bolečine, med nevšečnostmi je trpel neprijetnosti ob prvem pregledu, punkcijah in toaletah odrgnin, nošenju elastičnega povoja, zaščiti proti tetanusu, rentgenskem slikanju in več ambulantnih pregledih. Obseg škode utemeljuje sklep, da gre za lažji primer in da je odškodnina v višini 2000 EUR tudi ob upoštevanju okoliščin, ki jih izpostavlja pritožba, ustrezna.

7. Neutemeljen je tudi očitek o prenizkem ovrednotenju prestanega strahu. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je tožnik trpel precej intenziven strah ob padcu z avtobusnih stopnic in potem, ko je obležal na tleh in bi ga avtobus ob speljevanju lahko povozil ter občasen strah pred punkcijama, potencialno nevarnimi medikamenti in rentgenskim sevanjem. V odškodnini v višini 600 EUR je ustrezno ovrednoten ugotovljeni obseg škode zaradi strahu.

8. Delno je utemeljen pritožnikov očitek o priznanju prenizkega zneska stroškov. Utemeljen je očitek, da mu gre strošek za uveljavitev odškodninskega zahtevka pri toženki v višini 400 točk (tar. št. 38), kar utemeljuje zvišanje zneska stroškov, ki jih toženka dolguje tožniku, za 177,59 EUR (404 točke x 0,459 EUR x 1,22 x 0,785). Ni pa utemeljeno pritožnikovo zavzemanje za priznanje ločene postavke za poravnalni narok. Poravnalni narok je bil izveden skupaj s prvim narokom za glavno obravnavo. Trajal je le tri minute (oba skupaj pa šest minut). Tak položaj ne upravičuje priznanja posebnega stroška za zastopanje na poravnalnem naroku. V ostalem pritožnik ponavlja postavke iz stroškovnika, ne da bi določno navedel, katere od njih sodišče ni upoštevalo. Utemeljenosti navedb zato v tem delu ni bilo mogoče preizkusiti.

9. Po navedenem in po ugotovitvi, da sicer niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in odločitev o stroških v II. točki izreka spremenilo tako, da se znesek stroškov, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki, zviša za 177,59 EUR. V ostalem je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

10. Ker je pritožnik uspel le (deloma) glede odločitve o stroških, ni pa uspel glede odločitve o glavni stvari, ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).