Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni dokazal, da je tožnika pravočasno obvestil o domnevnih napakah izvedenih del. Čim je tako, se toženec plačilu ne more ubraniti z ugovorom nekvalitetno opravljenih del.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 56641/2009 z dne 11. 8. 2009 v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka (1. točka izreka), da se tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi zavrne (2. točka izreka) in da je toženec (1) dolžan povrniti tožniku pravdne stroške v višini 393,95 EUR (3. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je izpodbijana odločitev preuranjena. Toženec je račun tožnika v spornem delu pravočasno in utemeljeno zavrnil ter obrazložil, da je bilo delo izvedeno nestrokovno in pomanjkljivo. Poleg tega je dokazal, da tožnik ni opravil vseh zaračunanih del. Tožbeni zahtevek tožnika je zato neutemeljen, zahtevek toženca po nasprotni tožbi pa je ob dokazanem preplačilu utemeljen. Iz fotografij je razvidno, da je bilo delo opravljeno nekvalitetno. To bi bilo mogoče dokazati tudi z ogledom in z izvedencem gradbene stroke. Sodišče je navedene dokaze preuranjeno zavrnilo in posledično sprejelo napačno odločitev. S takšnim postopanjem sodišča, ki je v nasprotju z določbo 213. člena ZPP, je bila tožencu kršena pravica do izvedbe dokazov. Tudi dogovor o cenah ni bil takšen, kot je dokazoval tožnik in kot je ugotovilo sodišče. Sodišče je kršilo pravilo o dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP, saj je bilo na tožniku dokazno breme, da dopisan tekst na ceniku med strankama ni bil dogovorjen. Toženec je obrazloženo zavrnil račun, čemur sodišče ni dalo nobene teže. Glede na to, da je toženec dokazal, da je pravočasno grajal napake in ugovarjal cenam ter količini izvedenih del, je zavrnitev dokaznega predloga za ogled in angažiranje sodnega izvedenca preuranjena. Sodišče je napačno uporabilo določbo 633. člena OZ.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti. Sodba, s katero je končan postopek v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (2) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato, ko odloča o pritožbi, vezano na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo, s katero se je tožnik za toženca zavezal položiti keramične ploščice, toženec pa se je zavezal, da bo tožniku za opravljeno delo plačal (619. člen OZ (3)). Tožnik je tožencu izstavil račun št. 17/2008 v višini 4.370,75 EUR, ki ga je toženec le delno (v višini 2.700,00 EUR) poravnal. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožnik s spornim računom zaračunal dela v obsegu naročenih storitev po pogodbeno dogovorjeni ceni in da je tožnik vsa zaračunana dela tudi v opravil. Ker toženec računa ni v celoti poravnal, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku tožnika (na plačilo neplačanega dela računa v višini 1.670,75 EUR) utemeljeno ugodilo, tožbeni zahtevek toženca po nasprotni tožbi (na povračilo preplačila po spornem računu) pa je pravilno zavrnilo.

7. Pritožbene navedbe, da tožnik ni opravil vseh zaračunanih del, predstavljajo pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten. Enako velja za očitek, da je sodišče zmotno ugotovilo vsebino dogovora o plačilu. Uveljavljana kršitev določbe 212. člena ZPP pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki ravno tako ni dopusten pritožbeni razlog.

8. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo pravico toženca do izvedbe dokazov, ni utemeljen. Toženec je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdil, da so bila dela po vtoževanem računu nekvalitetno opravljena. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 633. člena OZ, ki določa, da mora naročnik pregledati izvršeno delo brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni dokazal, da je tožnika pravočasno obvestil o zatrjevanih napakah. Gre za dejansko ugotovitev, ki ne more biti predmet pritožbenega preizkusa. Čim je tako, se toženec plačilu ne more ubraniti z ugovorom nekvalitetno opravljenih del (drugi odstavek 635. člena OZ). Sodišče prve stopnje je zato dokaze z ogledom, izvedencem in s fotografijami (ki jih je toženec predlagal v dokaz svojih trditev o tem, da je bilo delo nekvalitetno opravljeno) utemeljeno zavrnilo, saj ti ne bi privedli do drugačne odločitve v zadevi. Izvedba navedenih dokazov bi bila potrebna šele, če bi toženec dokazal, da je pravočasno in pravilno grajal zatrjevane napake izvršenih del. 9. Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) V nadaljevanju bo pritožbeno sodišče toženca vselej imenovalo toženec, tudi če je bil v položaju tožnika po nasprotni tožbi. Smiselno isto velja za tožnika po tožbi.

(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nasl.).

(3) Obligacijski zakonik (Ur. l. RS, št. 97/2007).