Jedro

Glede na v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljena pravnoodločilna dejstva (zaslužek staršev, starost otroka, premoženjsko stanje, šolanje, število preživninskih obveznosti itd.), sta nižji sodišči s tem, ko sta toženi stranki naložili, da mora od 1.4.1994 plačevati po 12.000 SIT mesečne preživnine, kriterije, ki so določeni v 79. členu ZZZDR, s tem pa tudi materialno pravo, pravilno uporabili. Revizijsko poudarjanje zneska 12.000 SIT, ki ga ml. otrok pravdnih strank prejema iz naslova štipendije, je vprašljivo, saj po ugotovitvah nižjih sodišč štipendija komaj zadošča za pokritje stroškov skromne malice in prevozov v šolo. Tudi primerjava otrokovih prejemkov z zajamčenim osebnim dohodkom v državi ni korektna, saj zakon v že navedenem 79. členu kot osnovna kriterija za določitev preživnine postavlja otrokove potrebe in zmožnosti staršev. Slednje pa so na strani tožene stranke v obravnavanem primeru take, da plačevanje mesečne preživnine v znesku 12.000 SIT od 1.4.1994 dalje tudi po mnenju revizijskega sodišča omogočajo.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se ml. sin pravdnih strank M.B. dodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo materi T.B., toženi stranki pa je naložilo, da mora plačevati mesečno preživnino in sicer od 1.6.1992 do 31.3.1994 v znesku 5.000 SIT z upoštevanjem vseh valorizacij v navedenem obdobju, od 1.4.1994 dalje pa v znesku 12.000 SIT.

V pritožbi, vloženi proti sodbi sodišča prve stopnje, je toženec izpodbijal le odločitev o plačevanju preživnine v znesku 12.000 SIT od 1.4.1994 dalje, vendar je pritožbeno sodišče z izpodbijano pravnomočno sodbo njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožena stranka (sama in po pooblaščencu) vložila pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Toženec se zaveda, da mora preživnino plačevati, vendar pa nikakor ni prav, da ga oba otroka že dve leti ne prideta niti pogledati. Mati otrok toženo stranko sistematično uničuje. Upoštevati bi bilo potrebno, da ima tudi tožena stranka velike stroške. Iz koščka podedovane zemlje in malega vrta ne more črpati velike koristi. V premajhni meri je bilo upoštevano, da ml. sin prejema štipendijo v znesku 12.000 SIT. Skupaj s prisojeno preživnino in prispevkom matere, bo tako razpolagal z zneskom 31.000 SIT, kar je več kot zajamčeni osebni dohodek. Sicer pa bi si ml. sin moral izbrati tako vrsto šolanja, ki ustreza socialnim in premoženjskim zmožnostim staršev. V skrajnem primeru bi moral poseči tudi po kakšnem priložnostnem delu. Določitev preživnine na 12.000 SIT zato ni v skladu z določbo 79. člena ZZZDR. Reviziji naj se ugodi, zahtevek za zvišanje prežinine nad 7.083 SIT pa kot neutemeljen zavrne.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

V primerih, kadar sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi 65. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR - odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (1. odstavek 78. člena ZZZDR). Višino prispevka za preživljanje otrok pa določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami (79. člen ZZZDR).

Glede na v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljena pravnoodločilna dejstva (zaslužek staršev, starost otroka, premoženjsko stanje, šolanje, število preživninskih obveznosti itd.), sta nižji sodišči s tem, ko sta toženi stranki naložili, da mora od 1.4.1994 plačevati po 12.000 SIT mesečne preživnine, kriterije, ki so določeni v 79. členu ZZZDR, s tem pa tudi materialno pravo, pravilno uporabili. Revizijsko poudarjanje zneska 12.000 SIT, ki ga ml. otrok pravdnih strank prejema iz naslova štipendije, je vprašljivo, saj po ugotovitvah nižjih sodišč štipendija komaj zadošča za pokritje stroškov skromne malice in prevozov v šolo. Tudi primerjava otrokovih prejemkov z zajamčenim osebnim dohodkom v državi ni korektna, saj zakon v že navedenem 79. členu kot osnovna kriterija za določitev preživnine postavlja otrokove potrebe in zmožnosti staršev. Slednje pa so na strani tožene stranke v obravnavanem primeru take, da plačevanje mesečne preživnine v znesku 12.000 SIT od 1.4.1994 dalje tudi po mnenju revizijskega sodišča omogočajo. V reviziji uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava zato ni podan.

V okviru preizkusa po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) je revizijsko sodišče ugotovilo, da v postopku pred nižjima sodiščema absolutna bistvena kršitev iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP ni bila storjena.

Ker revizija tožene stranke ni utemeljena, jo je revizijsko sodišče zavrnilo (393. člen ZPP).